Sankcije zoper Iran

New York - Varnostni svet ZN je potrdil nove sankcije proti Iranu. Soglasno je sprejel resolucijo 1747, ki uvaja dodatne sankcije proti Iranu, ker slednji ni izpolnil zahtev VS ZN po ustavitvi svojih spornih jedrskih dejavnosti.

Resolucija, ki so jo pripravile Francija, Velika Britanija in Nemčija, od Irana znova zahteva ustavitev bogatenja urana, mu prepoveduje prodajo orožja in poziva k trgovinskim sankcijam proti Iranu.

Razširja tudi seznam oseb in podjetij, teh je sedaj 28, proti katerim uvajajo finančne sankcije in omejitev potovanj. Iran ima na voljo 60 dni, da izpolni zahteve VS ZN, sicer mu grozijo "nadaljnji ukrepi" po 41. členu Ustanovne listine ZN - torej sankcije, ki ne vključujejo vojaške sile. Če pa bi Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) ugotovila, da je Iran zahteve VS ZN izpolnil, bi sankcije prenehale veljati.

VS ZN je pred glasovanjem nagovoril tudi iranski zunanji minister Manušer Motaki, medtem ko iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ki je sprva napovedal udeležbo, zaradi zapletov ob izdaji vizumov ni bil prisoten.

Zahodne države kljub nasprotnim zagotovilom Irana skrbi, da želi islamska republika s pomočjo svojega jedrskega programa izdelati jedrsko orožje. To je med obiskom v indijskem New Delhiju znova zanikal nekdanji iranski predsednik Mohamed Hatami .

Iran si ne bo nikoli prizadeval za jedrsko orožje, saj orožje za množično uničevanje ni bilo nikoli njegov cilj, je zatrdil Hatami. Kot je še dejal, je bil Iran vedno pripravljen dati "objektivna jamstva" za svoje miroljubne namene, zato bi morali iransko jedrsko vprašanje reševati s pogajanji.

Ahmadinedžad ni prispel v New York

Resolucija je bila sprejeti v odsotnosti iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinežada Veleposlanik Irana pri ZN Džavad Zarif je je krivdo za odpoved obiska naprtil ZDA, ki naj bi zavlačevale z izdajo vizumov posadki Ahmadinežadovega letala in delu njegove delegacije.

State Department je sporočil, da so vizum za Ahmadinežada in skoraj 40 članov delegacije dostavili na ameriško veleposlaništvo v švicarski Bern do petka zjutraj, kjer bi jih morali prevzeti Iranci. Preostalih 36 vizumov pa naj bi dostavili malce kasneje isti dan.

Areva zanika dobavljanje urana Iranu

Francosko podjetje Areva je zanikalo pisanje nemškega tednika Der Spiegel, da naj bi Iranu dobavljalo obogateni uran. Podružnica podjetja Areva Eurodif, v katerem ima iranska vlada posredno 10-odstotni delež, naj bi namreč 10 odstotkov pridobljenega obogatenega urana pošiljala v Iran. "Iransko sodelovanje je zgolj finančno in ni nikoli pripeljalo do tega, da bi obogateni uran dobavljali Iranu," je danes zatrdil predstavnik Areve.

Leta 1974 je Iran vložil milijardo dolarjev v iransko-francosko podjetje Sofidif, ki je specializirano za bogatenje urana. Omenjeno podjetje ima 25-odstotni delež v Eurodifu, s tem pa ima v njem delež tudi Teheran.

Kot delničar Eurodifa dobi Iran vsako leto sedem milijonov evrov dividend, predstavniki Areve, ki je 60-odstotna lastnica podjetja, pa so iranski delež opisali kot "zelo manjšinski".

Omenjene ugotovitve vsebuje tudi neko poročilo, ki jo je politična skupina Zelenih v Evropskem parlamentu posredovala evropskim poslancem. "Absurdno je, da Združeni narodi na pritisk ZDA proti Iranu uvedejo sankcije, Evropa pa se z njim gre jedrsko trgovino," je bila ogorčena poslanka Zelenih v Evropskem parlamentu Rebecca Harms.