Tiskane izdaje
St. Paul - Delegati republikanske nacionalne konvencije so v sredo v St. Paulu uradno potrdili Johna McCaina za svojega predsedniškega kandidata, pred tem pa jih je s svojim bojevitim nastopom povsem navdušila podpredsedniška kandidatka Sarah Palin, ki je dejala, da sprejema izziv težkega boja proti samozavestnim demokratskim nasprotnikom.
Sreda je bila dan za napade na demokrate, ki so jih med drugim sprožali nekdanji predsedniški kandidati, kot so Mitt Romney, Mike Huckabee in Rudy Giuliani. Nekdanji župan New Yorka je občinstvo dodobra ogrel za nastop Palinove in je v svojem norčevanju iz demokratskega predsedniškega kandidata Baracka Obame šel najdlje. Norčeval se je iz njegove izobrazbe, izkušenj in kariere.
Giuliani pa je presenetljivo le enkrat omenil teroristične napade 11. septembra 2001 in ob tem opozoril, da demokrati teh napadov na svoji konvenciji v Denverju niso omenjali. To sicer velja tudi za republikansko konvencijo v Minnesoti, z izjemo Giulianija. Njegov nastop je zaradi pogostih dolgih aplavzov trajal nekoliko predolgo, zaradi česar so morali organizatorji umakniti napovedani film o Palinovi. Ta je takoj nato prišla na oder in si prislužila dolg aplavz, podoben tistemu, ki ga je bil v Denverju deležen nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton.
Besedni napad na Obamo
Guvernerka Aljaske je opisala svojo življenjsko zgodbo in predstavila svojo družino, od staršev, do moža in otrok, ter v tekočem govoru pokazala, da bo trd oreh v kampanji do volitev 4. novembra. V dneh odkar jo je McCain predstavil, je bila Palinova pod drobnogledom medijev in tarča kritik demokratov zaradi svojih preteklih političnih odločitev, stališč in družinskih razmer. V sredo je udarila nazaj z besedami, da ima novico za medije in komentatorje v Washingtonu: "V Washington ne grem zato, da bi vam ugajala, ampak da služim ameriškemu ljudstvu."
Svoj težko pričakovani govor je izkoristila tudi za nekaj napadov na Obamo, ki ga je označila za neizkušenega in nepripravljenega na prevzem položaja predsednika ZDA. Dejala je, da hoče kot mati 19-letnega sina Tracka, ki gre kmalu v Irak, na tem položaju videti človeka, ki mu lahko zaupa - in to je McCain. Razliko med Obamo in McCainom je ponazorila z besedami, da nekateri politiki izkoriščajo spremembo za napredovanje lastne kariere, drugi - kot McCain - pa izkoriščajo svojo kariero za spremembe.
Prva republikanska ženska podpredsedniška kandidatka v ameriški zgodovini se je v nastopu sicer izogibala političnim stališčem, razen obljubi, da bosta z McCainom izkoriščala domače naftne vire, jedrsko energijo in alternativne vire energije, s čimer bodo ZDA postale energetsko neodvisne. To je bil eden redkih trenutkov, da so republikanci ploskali ob omembi alternativne energije. Glede vojne v Iraku je dejala, da je sedaj zmaga na vidiku, Obama pa jo hoče zavreči. V času, ko teroristi načrtujejo napade na ZDA, Obamo menda skrbijo njihove pravice, je dejala.
Množica navdušena
Ob koncu govora je na oder prišel McCain, podobno "presenetljivo" kot pred tednom dni v Denverju Obama, ko je svoj govor končeval njegov podpredsedniški kandidat Joseph Biden. McCain je navdušeno množico vprašal, ali je podpredsedniško kandidatko dobro izbral, in množica je bila še bolj navdušena. McCain bo imel svoj govor v četrtek, s čimer se bo tudi končala letošnja republikanska konvencija, ki se je zaradi orkana Gustav v Mehiškem zalivu zares začela šele v torek.
V ponedeljek so republikanci predvsem izražali solidarnost z žrtvami orkana, ki jih je bilo na srečo manj, kot so se bali, v torek pa so govorniki predvsem opisovali McCainovo herojsko preteklost vojnega ujetnika, ki so ga mučili v Vietnamu. Ta tema je imela pomembno mesto tudi v sredinih govorih, ki pa so bili bolj namenjeni napadom na demokrate. Pred Giulianijem, ki je pokazal, zakaj ga je večina Newyorčanov začela imeti rada šele po 11. septembru 2001, sta svoje opravila tudi Romney in Huckabbe.
Nekdanji guverner Arkansasa je med drugim dejal, da je Obama iz Evrope prinesel zelo čudne ideje, s katerimi naj bi želel omejiti svobodo Američanom. Govoril je o višjih davkih in po opisu svojega revnega otroštva dejal, da je postal republikanec, ker ni želel biti reven in čakati na državno pomoč. Obama je sicer napovedal, da bo znižal davke za vse Američane, ki zaslužijo manj kot 250.000 dolarjev na leto oz. za 95 odstotkov vseh Američanov.
Romney je izkoristil Obamovo geslo "sprememba" in dejal, da takšne spremembe, kot jih prinašajo demokrati, ZDA ne potrebujejo. Sicer pa so vsi glavni govorniki izpostavljali pomanjkanje izvršnih izkušenj Obame ter McCainovo žrtvovanje za domovino, kritizirali načrte demokratov v zvezi z davki in njihovo nerazumevanje zunanje politike ter opozarjali na nevarnosti, ki grozijo ZDA iz Irana in drugih delov nevarnega sveta. Giuliani je Obami priporočil, naj za nasvet vpraša kar McCaina, Bidenu pa sporočil, naj zahteva podpredsedniški položaj v pismeni obliki - glede na to, da Obama prevečkrat spreminja stališča.
