Scheffer in Tadić tudi o Kosovu

Scheffer je izrazil upanje, da bo med sobotnim srečanjem beograjske in prištinske delegacije na Dunaju prišlo do premika glede kosovskega vprašanja.

Objavljeno
08. marec 2007 17.36
Beograd - Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je po srečanju s srbskim predsednikom Borisom Tadićem izrazil upanje, da bo nova vlada Srbije zagotovila pogoje za polno sodelovanje z zavezništvom. Tadić meni, da bi lahko bila Srbija do leta 2010 pripravljena za prihodnji širitveni krog zveze Nato. Vsi sogovorniki prvega človeka Nato so med srečanji izpostavljali vprašanje Kosova.

Nato podpira pogajalski proces pod vodstvom Ahtisaarija

De Hoop Scheffer je v Beogradu poudaril, da zveza Nato v reševanju kosovskega vprašanja sicer nima politične vloge, vendar podpira pogajalski proces, ki ga vodi posebni odposlanec ZN Martti Ahtisaari. Izrazil je tudi upanje, da bo med sobotnim srečanjem beograjske in prištinske delegacije na Dunaju prišlo do premika glede tega zahtevnega vprašanja.

Srbski predsednik pa je izrazil pričakovanje, da bo zveza Nato zagotovila polno varnost za srbske prebivalstvo na Kosovu. Tadić je še poudaril, da evropskih povezav ni mogoče ločiti od atlantskih in da zato pričakuje, da bodo v Srbiji do prihodnjega širitvenega kroga Nato končane reforme, ki zadevajo njeno varnost.

Scheffer tudi s Koštunico in Draškovićem

Predsednik odhajajoče vlade Vojislav Koštunica pa je de Hoop Schefferju na ločenem sestanku zatrdil, da je Ahtisaari dobil mandat, da opredeli status Kosova, ne pa da načne vprašanje državnega statusa Srbije in predlaga odvzetje 15 odstotkov njenega ozemlja. Kot je sporočil Kuštuničev kabinet, je srbski premier generalnemu sekretarju Nato povedal, da za Beograd ni sprejemljiv Ahtisaarijev predlog o prihodnjem statusu Kosova, ker je z njim ogrožena suverenost in ozemeljska celovitost Srbije.

De Hoop Schaffer se je v Beogradu najprej sešel s srbskim zunanjim ministrom Vukom Draškovićem in izpostavil, da je zavezništvo s sprejemom Srbije v program Partnerstvo za mir potrdilo, da je Beograd zanjo pomemben, če že ne najbolj pomemben partner in igralec v regiji, kar zadeva evroatlantske povezave.

Drašković je sogovorniku iz Bruslja izrazil zaskrbljenost, da bi lahko odločitev Varnostnega sveta ZN, ki bi posegala v ozemeljsko celovitost Srbije, omajala navdušenje večine njenega prebivalstva nad hitrim vključevanjem v Evropsko unijo in atlantske povezave.

Zveza Nato je Srbijo vključila v Partnerstvo za mir 14. decembra lani, in sicer sočasno z Bosno in Hercegovino ter Črno goro. De Hoop Scheffer pa je danes posebej izpostavil, da zveza Nato kljub sprejetju Srbije v partnerstvo ni pozabila na njeno obveznost glede polnega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.