Tiskane izdaje
Po večletnih pogajanjih se je zgodilo. Sporazum je podpisan in ZDA bodo do leta 2015 namestile svoje rakete na Poljskem. Premier Donald Tusk se je na vse kriplje trudil pojasnjevati, da dogovor ni povezan s kavkaško krizo in z novo zaostritvijo med Washingtonom in Moskvo, a mu je bolj slabo uspevalo.
Na hitro bi premieru morda kazalo celo verjeti, kajti po zmagi na lanskih volitvah je umiril navdušenje, s katerim sta se konservativna dvojčka Kaczynski od vilniuške izjave naprej tako složno vdinjala Washingtonu, da sta povsem pokvarila poljske odnose z Brusljem in »staro Evropo«. Američanom je postavil celo več pogojev, ki jih je bilo mogoče razumeti kot zavlačevanje ali celo kot poljsko pripravljenost, upoštevati pomisleke tistih članic EU, ki so v ameriškem ščitu videle nepotrebno izzivanje Moskve. A kaj, ko se je potem zgodilo čez noč, samo deset dni po vdoru ruskih čet v Gruzijo, zraven pa še zelo simbolično, na samo štiridesetletnico ruskega vkorakanja v Prago, kjer bo stal drugi del ameriškega ščita v dveh nekdanjih članicah varšavskega pakta.
Samo naivneži hitrega podpisa sporazuma po vsem tem ne bodo povezali s kavkaško krizo in novo hladnovojno retoriko. Kajti svoje »povedo« tudi ameriški pershingi, ki jih je Poljska na lepem zelo hitro dobila in ki zanesljivo ne bodo uperjeni proti Iranu. Do tja sploh ne letijo.
Ker je po ameriško-poljski potezi že slišati ruski odgovor z raketami v Kaliningradu in Belorusiji, zelo lepo pa je po kriznem zasedanju Nata videti tudi staro-novo evropsko razpoko, po kateri se bodo spet razklale s sovjetsko zgodovinsko izkušnjo obremenjene vzhodnoevropske članice in tiste »staroevropske« države, ki iz zgodovine vedo, da so kolikor toliko solidni odnosi z Moskvo od nekdaj ključni za stabilnost stare celine, smo se že znašli sredi Rubikona. Na oni strani pa je nova raketna tekma in z njo nova hladna vojna. Le da ta zaradi katastrof v Afganistanu in Iraku, jedrsko razdraženega Irana, čedalje bolj kriznega jedrskega Pakistana, izčrpanih ZDA in tudi zaradi Kitajcev v ozadju niti približno ne bo tako lepa in predvidljiva, kot je bila prejšnja.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!
