Tiskane izdaje
Po pričakovanju so vsa zadnja stališča Zagreba v popolnem nasprotju s tem, kar trdijo v Ljubljani. Da je Hrvaška izstopila iz pogajanj, so že ostro zanikali in dodali, da je napotek Bruslja povsem jasen: državi naj rešitev, ker gre za dvostranska vprašanje, najdeta v dvostranskih pogovorih. Jandroković je pri tem dejal, da so izjave Samuela Žbogarja »neresnične«, ko je ta ocenil, da je Hrvaška izstopila iz postopka, ker ni sprejela zadnjega Rehnovega predloga. Jandrokoviću se sicer zdita Sanaderjeva predloga, s katerima je »presenetil« v Bruslju, dobra. Po prvem bi vladi in parlamenta sprejela skupno izjavo, da noben dokument in odločitev ne prejudicirata meje, po drugem pa, da pravne službe evropske komisije in sveta skupaj izdata mnenje, ali lahko kandidatka v pogajanjih sploh prejudicira potek meje. Če bi bil odgovor pozitiven, bi Hrvaška te dokumente umaknila.
Premier Ivo Sanader je na začetku včerajšnje vladne seje zavrnil trditev slovenskega kolega Boruta Pahorja, da je Hrvaška, ker ni privolila v spremembe Rehnovega predloga, odstopila od nadaljnjih pogajanj. »Sprejeli smo predlog evropske trojke in komisarja Rehna, o katerem je razpravljal tudi sabor. Nato so Slovenci prišli z nekimi dopolnili, ki so precej spremenili predlog,« je dejal premier in pojasnil, da je voditelje evropske ljudske stranke seznanil s svojimi predlogi, ki bi lahko olajšali položaj in prisilili Slovenijo k deblokadi. Slovensko početje je po njegovem mnenju izsiljevanje, uporaba groženj in izkoriščanje članstva v EU.
Jandroković je včeraj na hitro sklical še sestanek z voditelji diplomatskih misij v Zagrebu in jih seznanil z dogodki v Bruslju. Tudi veleposlanikom je minister razlagal, da Hrvaška ni izstopila iz pogajanj in da je prav Zagreb sprejel končni kompromisni predlog komisarja Rehna, Slovenija pa ga je zavrnila. Seznanil jih je z novimi Sanaderjevimi predlogi. Predsednica nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj Vesna Pusić pa je po srečanju s predstavniki Švedske, ki bo prevzela krmilo EU, in komisarjem Rehnom dejala, da švedsko predsedstvo »absolutno sodi, da je nujna deblokada pogajanj«. Tudi Pusićeva je presodila, da so slovenski amandmaji nesprejemljivi, saj v »ključni točki že govorijo o rešitvi«. Možen izhod Pusićeva sicer vidi v »pravni formuli«, po kateri bi Hrvaška iz pogajalskega procesa izvzela dokumente, ki prejudicirajo mejo, evropska komisija pa bi nato jamčila, da bodo ti dokumenti ostali pravno veljavni pri vsakem naslednjem reševanju problema. Deblokado Pusićeva pričakuje šele jeseni.
Rudolf o »amaterju Rehnu«
Po pričakovanjih je vladna tiskovna agencija Hina nemudoma poklicala pravne strokovnjake, ki so blizu oblasti, da bi podkrepili hrvaška stališča. Tako je Davorin Rudolf presodil, da so bili Rehnovi predlogi prenagljeni in zmedeni in nesprejemljivi za vsako suvereno državo. Rudolf Rehnu tudi ne more oprostiti, da je s svojimi predlogi na stranski tir postavil mešano mejno komisijo in da je v dvostranski spor »nepooblaščeno in po nepotrebnem« potegnil Unijo. Nezadovoljen je tudi, ker je sprejel slovenska dopolnila na predlog, ki je bil predstavljen kot »vzemi ali pusti«, vendar te spremembe niso kozmetične, ampak pomembno spreminjajo dokument, zato se vlada glede na odločitev sabora ni mogla spustiti v pogajanja. Rudolf v nadaljevanju žaljivo sporoča Rehnu, naj namesto amaterskih predlogov svojo energijo usmeri v deblokado pogajanj in da bosta državi na sodišču, brez vpletanja komisarjev, kakršen je Rehn, rešili svoj mejni spor.
Tudi hrvaški mediji večino krivde pripisujejo bodisi Sloveniji bodisi Rehnu. Časniki navajajo premierove besede, da je slovenska blokada »velik teater« in da »je dovolj farse«, saj Slovenci ne bodo dobili tistega, kar si želijo, zato naj poskusijo »pri Berlusconiju«.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela
