Tiskane izdaje
Voditelji držav G20 so se tokrat zaradi krize, ki se je poglobila lansko jesen, sestali že tretjič. Novembra v Washingtonu je bilo vzdušje polno strahu in zmede, aprila v Londonu se še ni vedelo, ali bodo stimulacijski ukrepi delovali dovolj hitro, tokrat pa se že kažejo obrisi konca krize in okrevanja. Prvi dan vrha je prišlo tudi do spopada med policijo in protestniki, ki pa v petek niso več predstavljali večjih težav. Finančna kriza je povzročila tisoče milijard dolarjev škode in izgubo milijonov delovnih mest, zato nekaj jeze ni presenetilo.
Ameriški predsednik Barack Obama je na novinarski konferenci dejal, da nikoli več ne smejo dovoliti, da bi peščica brezobzirnežev ogrozila celoten svetovni finančni sistem. "Če bodo predlogi G20 sprejeti, bodo naši finančni sistemi zelo drugačni in bolj varni, kot so bili tisti, ki so tako dramatično propadali lani," je dejal Obama. Vendar pa ostaja vprašanje, ali bodo predlogi sprejeti oziroma se bodo izvajali, saj G20 nima nobene zakonodajne moči. Nova pravila, ki so jih izrisali v sklepnem dokumentu, naj bi dokončno sprejeli in začeli izvajati do konca leta 2012.
Poziv, da si banke ustvarijo večjo gnezdo rezerv za zaščito pred izgubami do konca leta 2012, so bankirji pozdravili previdno. Natančna razmerja med kapitalskimi rezervami in posojili naj bi bila določena do konca leta 2010. Problem za banke je v tem, da lahko zahteva po večjih rezervah prizadene njihove dobičke in na daljši rok vpliva na pocenitev njihovih delnic.
Za ZDA malce bolj sporna zadeva so bile omejitve kompenzacij direktorjem finančnih podjetij. Za natančne številke je pritiskala Francija, na vrhu pa so potrdili nekaj bolj mlačnega. Sklepni dokument priporoča prepoved garancij bonusov za več let naprej, zmanjšanje kompenzacij, če ni rezultatov, plačevanje večjega deleža kompenzacij z delnicami podjetja in zmanjšanje deleža za bonuse od dobičkov, če imajo banke premajhen kapital. Obama je dejal, da bodo kompenzacije povezali z dolgoročno uspešnostjo in stopili na rep tveganjem zaradi pohlepa po hitrih dobičkih.
Napad na bonuse je logična posledica pretiravanj in zlorab, ki so ogorčile javnost po svetu. Vreče denarja so domov odnašali tudi tisti direktorji, katerih podjetja so propadala. Na primer zavarovalnica AIG, ki je skoraj povzročila zlom svetovnih financ, je morala marca plačati več milijonov dolarjev bonusov istim direktorjem, ki so povzročili krizo, zaradi katere je zavarovalnico rešil proračunski denar. Olje na ogenj je julija prilila banka Goldman Sachs, ki je dala na stran 11,3 milijarde dolarje za kompenzacije v prvi polovici leta 2009, čeprav je pred tem dobila 10 milijard dolarjev pomoči iz proračuna.
Dokument G20 poziva k sodelovanju med državami pri reformah finančnih regulacij. "Če bomo delali skupaj, potem bodo imele finančne ustanove ostrejša pravila proti tveganju in bodo vodena na način, ki kompenzacije povezuje z dolgoročnim poslovanjem ter večjo preglednostjo operacij," piše v sklepnem dokumentu, ki določa tudi, da bodo do sredine leta 2011 uskladili računovodska pravila za zmanjšanje stroškov večnacionalnih korporacij, do konca leta 2012 pa naj bi uredili tudi trg derivativov oziroma pogodb, ki se sklepajo mimo borz ali drugih posrednikov.
Voditelji G20 so razglasili, da se svetovno gospodarstvo stabilizira, vendar pa obenem opozorili, da še ne bi smeli umakniti monetarnih in fiskalnih stimulacij, ki so pomagale umiriti krizo. Kitajski predsednik Hu Jintao je poudaril, da temelji gospodarskega okrevanja še niso trdni in da bo polno okrevanje počasen in mučen proces. Ponovno je pozval tudi k odločni zavrnitvi protekcionizma v vseh oblikah, kar je predvsem letelo na ZDA, ki so Kitajski pred kratkim odmerile visoke carine na uvoz poceni gum.
Podan je bil tudi poziv k bolj pravični razdelitvi glasov v IMF. Vendar pa sklepni dokument glede tega pravi le, da mora odražati relativno težo države članice v svetovnem gospodarstvu, kar se je bistveno spremenilo zaradi trdne rasti in dinamike nastajajočih trgov in držav v razvoju. Razvite države imajo sedaj okoli 57 odstotkov glasov v IMF, druge pa 43 odstotkov. Voditelji G20 so pozvali k spremembi razmerja za najmanj 5 odstotkov.
Ameriški minister za finance Timothy Geithner je že v četrtek na novinarski konferenci napovedal, da bodo sodelujoči na vrhu potrdili široke okvirje predloga za spopad z velikimi neravnovesji v globalni ekonomiji. Sem med drugim sodijo veliki trgovinski presežki Kitajske in rekordni proračunski primanjkljaji ZDA. Države naj bi bile tudi pripravljene zmanjšati subvencije za fosilna goriva, ki povečujejo podnebne spremembe.
"Stari sistem mednarodnega gospodarskega sodelovanja je končan. Od danes se začenja nov sistem," je v petek v Pittsburghu dejal britanski premier Gordon Brown in dodal, da bo skupina G20 postala glavna gospodarska organizacija na področju globalnega gospodarskega managementa. V Pittsburghu so se dogovorili, da bodo ključne teme svetovnega gospodarstva odslej obravnavali v okviru skupine G20 in ne več skupine G8.
Doslej je za vodilni gospodarski forum, v okviru katerega so se sprejemale vse najpomembnejše smernice v svetovnem gospodarstvu, veljala skupina G8. To sestavljajo države skupine G7 (ZDA, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Francija, Kanada, Italija) ter Rusija. Slednja se je skupini pridružila v 90. letih prejšnjega stoletja. O varnostnih temah pa naj bi se še naprej pogovarjali v okviru skupine G7.
Skupino G20 sestavlja prej omenjenih osem držav in še 12 najhitreje rastočih gospodarstev (Kitajska, Indija, Brazilija, Argentina, Avstralija, Indonezija, Mehika, Savdska Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja in Turčija). Na aprilskem vrhu skupine v Londonu sta za mizo sedeli tudi Španija in Nizozemska, obenem pa na srečanjih sodelujejo tudi predstavniki osrednjih mednarodnih finančnih in gospodarskih ustanov. Skupaj G20 predstavlja 66 odstotkov svetovnega prebivalstva, 80 odstotkov svetovne trgovine in 85 svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP).
Prihodnji dve srečanji voditeljev držav G20 bosta junija 2010 v Muskoki severno od največjega kanadskega mesta in finančne prestolnice Toronto, drugi pa novembra v korejski prestolnici Seul. V Muskoki bo med 25. in 27. junijem prihodnje leto tudi vrhunsko srečanje sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G8), Kanadski premier Stephen Harper pa je izrecno poudaril, da se Kanada kljub vsemu ne misli odpovedati formatu G8.
Enakega mnenja je tudi Japonska, ki je v okviru G8 igrala pomembno vlogo kot edina azijska članica, sedaj pa bi jo v G20 lahko povsem zasenčila Kitajska. Japonski predstavniki so tako po pisanju francoske tiskovne agencije AFP poudarili, da še nič ni natančno dogovorjeno, kako naj bi se težišče moči institucionalno preneslo z G8 na G20.
Po navedbah neimenovanih virov iz francoske delegacije naj bi se tako voditelji G20 prihodnje leto dogovorili, kakšna naj bi bila nova arhitektura G20, kdo naj bi bil član skupine in kako pogosto naj bi se srečevala. Leta 2011 pa naj bi novo ureditev začeli izvajati v praksi.
