Se obeta tesnejše sodelovanje med obema stranema Atlantika?

Washington - Nemška kanclerka Angela Merkel in ameriški predsednik George Bush sta se na srečanju v Washingtonu zavezala oživitvi mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu ter tesnejšemu sodelovanju v boju proti podnebnim spremembam. Kot predsedujoča Evropski uniji je nemška gostja Bushu tudi predstavila svoj predlog za tesnejše gospodarsko sodelovanje med obema stranema Atlantika, kakšen je bil njegov odziv, pa zaenkrat še ni znano.

"Moj obisk v Washingtonu ni naključje," je na skupni novinarski konferenci v Beli hiši dejala Merklova, katere država je s 1. januarjem prevzela predsedovanje Evropski uniji ter skupini sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8). "Je jasen dokaz, da imamo enake vrednote, da imamo veliko skupnih interesov in da obstaja velika potreba po okrepljenem sodelovanju med EU in ZDA," je pojasnila.

Skupni cilji v Iraku

V prvi vrsti je izpostavila pripravljenost ameriškega predsednika na skupno ukrepanje proti podnebnim spremembam. "Kanclerki sem zagotovil, da podpiram nove tehnologije, ki bodo zagotovile večjo energetsko učinkovitost in so prijaznejše do okolja," je potrdil tudi Bush, ki je sicer v preteklosti na tem področju večkrat prišel navzkriž z evropskimi voditelji, saj ZDA niso hotele ratificirati kjotskega protokola o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. "Mislim, da zdaj obstaja možnost, da pustimo za sabo stare postane razprave iz preteklosti," je dodal.

Nemčija in ZDA so bile na nasprotnih bregovih tudi glede napada na Irak, vendar je Merklova ob obisku v Washingtonu zagotovila, da so ta razhajanja stvar preteklosti in da imata strani zdaj skupne cilje v Iraku. "Čeprav Nemčija ni vojaško prisotna v Iraku, si odločno prizadeva za miren razplet dogodkov v tej državi ," je dejala. Več o ameriški strategiji v Iraku v novici “Zamenjave na ključnih ameriških položajih v Iraku”.

Mirovni proces trenutno v slepi ulici

Glede izraelsko-palestinskega konflikta si je nemška kanclerka še pred prevzemom predsedovanja EU zadala, da je treba obnoviti mirovni proces, ki je trenutno v slepi ulici. "Gospa kanclerka je imela zelo dobro idejo za sestanek bližnjevzhodne četverice," je pojasnil Bush in napovedal, da bo s tem namenom kmalu poslal v regijo ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice.

Bližnjevzhodno četverico sestavljajo EU, ZDA, Združeni narodi in Rusija, ki se v mirovnih prizadevanjih zavzemajo za ustanovitev neodvisne palestinske države, ki bo živela v miru z Izraelom. "Tesno smo zavezani rešitvi v obliki dveh držav, dveh demokracij, ki druga drugi priznavata pravico do obstoja," je pojasnil Bush.

Voditelja sta izrazila optimizem tudi glede obnovitve zastalih pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ter se dogovorila za nadaljnje sodelovanje v pogajanjih o iranskem jedrskem programu, tudi če ta potekajo zelo počasi.

Merklova je ameriškemu sogovorniku ob tej priložnosti predstavila svoje predloge za tesnejše sodelovanje med EU in ZDA. To bi temeljilo na skupnem tržišču, medsebojnem priznavanju tehničnih standardov, zaščiti intelektualne lastnine ter transparentnosti borz in finančnih trgov.

Tuji tisk o obisku Merklove v ZDA

La Repubblica: To je težka bliskovita misija Angele Merkel v ZDA. Kanclerka je odločena, da bo nemško predsedstvo EU močno. Hoče Evropo, ki bo sposobna dajati politične pobude in enotno nastopiti v pogovorih z velikim ameriškim zaveznikom. Eden od ciljev nemškega predsedstva je oživitev mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. A stališča se razhajajo. Podobno je pri vprašanju usmrtitve nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina, ki ga Washington opisuje kot pomemben korak, nemška vlada pa smrtno kazen odločno zavrača.

Le Monde: Merklova prihaja v Washington kot evropska veleposlanica, pa tudi kot zagovornica zbliževanja z ZDA. Od prevzema položaja leta 2005 je krščanskodemokratska političarka pripisovala veliko pomena tesnejšim odnosom z ZDA, katerih se je njen socialdemokratski predhodnik Gerhard Schroeder komaj delno rešil. Takšno držo je ameriška administracija pozdravila, pa čeprav mora v zameno požreti kanclerkine kritike na račun ameriškega zapora Guantanamo na Kubi. Sedaj želi Merklova izkoristiti dvojno predsedovanje (Evropski uniji ter skupini sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8)) za to, da bi dosegla konkretno stopnjo sodelovanja z ZDA.

Financial Times: Vsaka pobuda za krepitev transatlantskih odnosov je načeloma dobrodošla, še posebej po razkolih, ki jih je ustvaril Irak. Predlog Merklove, ki stoji v središču šestmesečnega predsedovanja Nemčije EU, pa bi lahko bil kontraproduktiven. Odpravljanje regulatorskih ovir je težko, saj so ukoreninjene v občutljivih temah, kot so suverenost, lobiranje proizvajalcev in kulturološke razlike. Nadaljnje razprave o tem bi lahko le oživile stare prepire in okrepile odpor domače javnosti do sprememb. Vlade lahko najbolje vzpodbujajo transatlantsko zbliževanje z dokazovanjem, da to koristi domačim volivcem in gradi zaupanje v tujini. A to je dolgotrajen in zapleten proces, ki ga nikakor ne bodo pospešili slabo premišljeni načrti za pritegnitev politične pozornosti.