Se vstaja s severa Afrike širi v Perzijski zaliv?

V Bahreinu so danes pokopali žrtve nepričakovanega napada tamkajšnje policije na taborišče protirežimskih protestnikov. Bahrein je prva država v Perzijskem zalivu, ki občuti pritisk protestov iz arabskega sveta. Kot menijo analitiki, njegove sosede sicer ne bodo dopustile, da bi se protesti razširili še drugam.

Objavljeno
18. februar 2011 11.19
Maja Jaklič, delo.si
Maja Jaklič, delo.si
Manama - Na otoku Sitra južno od prestolnice Manama so danes pokopali moška, ki sta umrla v četrtkovem policijskem napadu. Pred mošejo se je zbralo več deset tisoč ljudi, ki so vihteli bahreinske zastave in ob tem vzklikali slogane o narodni enotnosti med suniti in šiiti. Ti namreč v državi, ki ji sicer že več kot dve stoletji vlada sunitska dinastija kralja Hamada bin Ise Al Kalifa, predstavljajo večino, a se spopadajo z diskriminacijo, zaradi katere ne morejo priti na pomembnejše položaje v javnih službah in vojski.

»Režim je zlomil nekaj v meni ... Vsem, ki so danes zbrani tukaj, je nekaj zlomil,« je za ameriško tiskovno agencijo AP povedal Ahmed Maki Abu Taki, ki je v četrtkovi operaciji bahreinske policije izgubil 23-letnega brata Mahmuda. Sprva so protestniki sicer pozivali le k oslabitvi sunitske monarhije in koncu diskriminacije, po včerajšnjem silovitem napadu pa se je vzdušje v državi spremenilo. Protestniki zdaj nasprotujejo celotnemu režimu bahreinskega kralja in njegovemu ožjemu krogu. »Najprej smo zahtevali, da odstopi premier, sedaj pa zahtevamo, da odide vladajoča družina,« je dejal Ahmed.

Pogrebi drugih dveh žrtev, ubitih v nočnem napadu, so predvideni po opoldanskih molitvah. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so po uradnih podatkih v četrtkovem nenadnem napadu na taborišče protestnikov v središču mesta umrli trije ljudje, čeprav pa šiitska opozicija poroča o štirih žrtvah. Več kot 230 ljudi je bilo ranjenih.

V prvem vladnem odzivu na policijsko operacijo je zunanji minister Kalid al Kalifa v četrtek dejal, da je bila nujna, saj so protestniki »razdelili državo« in jo potisnili na rob sektaškega propada. Po nujnem srečanju z zunanjimi ministri ostalih držav Perzijskega zaliva je nasilje označil za »obžalovanja vredno«, zagotovil, da bodo smrti protestnikov preiskali, in pojasnil, da so se oblasti za nočno operacijo - ob treh zjutraj - odločile zato, ker so vedele, da bo v tistem času na trgu najmanj ljudi. Številni protestniki so sicer ravno tedaj spali, na napad pa niso bili opozorjeni.

Iz severa Afrike do Perzijskega zaliva?

Žalujoči so danes sicer vzklikali tudi »Ljudje hočejo zrušiti režim« - slogan, ki v zadnjih tednih odmeva po arabskem svetu in s katerim so protestniki v Tuniziji in Egiptu že zrušili dolgoletni vladavini predsednikov Zin el Abdin Ben Alija in Hosnija Mubaraka.

Bahrein je prva država v Perzijskem zalivu, ki občuti pritisk protestov iz arabskega sveta. Kot menijo analitiki, njegove sosede sicer ne bodo dopustile, da bi se protesti razširili še drugam, in bodo v ta namen uporabile tudi vojaško posredovanje. Razširitev šiitskih protestov v ostale zalivske države bi namreč pomenila veliko strateško zmago za Iran. Tako so zunanji ministri držav članic Zalivskega sveta za sodelovanje (GCC), ki vključuje Kuvajt, Bahrein, Oman, Katar, Savdsko Arabijo in Združene arabske emirate - države, ki imajo v lasti 45 odstotkov zalog surove nafte -, po včerajšnjem srečanju v Manami Bahreinu izrazili politično, gospodarsko, varnostno in obrabno podporo.

»Zalivske države ne morejo sprejeti radikalne spremembe v Bahreinu. Zahteve po ustavni monarhiji ni mogoče izpolniti brez političnega razvoja, ki zahteva svoj čas,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal savdski politični analitik Dakeel al Dakeel. »To bi namreč ustvarilo stanje politične in varnostne zmede v Bahreinu, ki bi odprla vrata iranskim in neiranskim vplivom, ki pa za Zalivske države, še posebej za Savdsko Arabijo, niso sprejemljivi,« je dodal. »Zahteve po strmoglavljenju režima so za Zalivske države zelo provokativne. Odziv Savdske Arabije bo odločna podpora bahreinskemu političnemu režimu.«

Kot meni politični analitik Ibrahim al Kajat, pa bi »močna plemenska povezanost« med Zalivskimi državami lahko sprožila posredovanje savdske vojske, ki bi priskočila na pomoč bahreinski monarhiji. Kot dodaja, strah pred nestabilnostjo v Behreinu ni omejen zgolj na Zalivske države, ampak ga z njimi delijo tudi Združene države Amerike, ki so z napetostmi v državi že izrazile »veliko nezadovoljstvo«. ZDA imajo namreč v državi nastanjeno peto floto ameriške mornarice, poleg tega pa Bahrein predstavlja osrednjo točko, iz katere Pentagon nadzoruje Iran in njegove vojaške ambicije.

Analitik Abdukvahab Badrakan pa pravi, da bi kakršna koli sprememba v eni izmed držav Perzijskega zaliva spodbudila tudi spremembe v drugih državah, kar pa za tamkajšnje režime ni sprejemljivo. »Zalivske monarhije čutijo, da jih zahteve po menjavi režima ali celo po ustavnih spremembah ogrožajo, saj razmere v regiji, še posebej bližina Irana, ne omogočajo nikakršnega uklanjanja,« pravi. Kot dodaja, bodo šle Zalivske države v svoji podpori režima v Bahreinu, ki zaradi šiitske večine velja za najšibkejšo točko v regiji, gotovo predaleč.