Evropska centralna banka bo v prihodnje kupovala samo obveznice tistih držav v krizi, ki bodo zahtevale pomoč iz tako imenovanega reševalnega sklada in bodo izpolnjevale vse zahtevane pogoje.
Sodeč po reakcijah finančnih trgov, je Mario Draghi s tem svojim predlogom relativiziral ali celo izničil učinek obljube, ki jo je konec prejšnjega tedna dal v Londonu, ko je pomenljivo izjavil, da bo ECB »storila vse za rešitev evra«. S tem je razočaral tako finančne trge kot krizne države, ugotavljajo evropski časopisi. Reakcije so zato dokaj ostre in kritične. »Začel je z izjavo, da bo storil vse za rešitev evra, potem pa ni naredil nič,« potezo šefa ECB kritizira liberalni portugalski gospodarski dnevnik Diário Económico. Kar je pri evropskih institucijah že dolgo znana praksa. Toda trgi ne marajo takih zakodiranih sporočil, še manj pa ljudi, ki najprej nekaj rečejo, potem pa naredijo nekaj drugega. Verodostojnost institucij EU je zato na ničli, ugotavlja portugalski dnevnik, pri katerem so prepričani, da je Draghi ukrepal pod krepkim pritiskom Nemčije, ki je znova uveljavila svojo finančno ortodoksnost.
Še trše se je ob šefa ECB obregnil belgijski gospodarski dnevnik De Tijd. Draghi je s svojo »katastrofalno komunikacijsko politiko povsem zaigral verodostojnost ECB«, piše. Obresti na španske državne obveznice so s kozlom, ki ga je ustrelil, dosegle največji skok v enem dnevu v zadnjih 18 letih.
Italijanski Corriere della Sera je do svojega rojaka prizanesljivejši. Reševanje evra je naloga politikov, zato je prvi mož ECB storil samo to, kar je zmogel. Naj si nobelovec Krugman in drugi eksperti še tako želijo neomejene pomoči ECB Španiji in Italiji, bi bila ta v nasprotju z evropskimi pogodbami, ugotavljajo pri časniku. Draghi da je torej ukrepal prav.
V krizo globoko zabredli Španci so nasprotnega mnenja. El País je prepričan, da je Draghi Španijo, ki se je še pred kratkim reševala z »neobvezujočimi« posojili prezadolženim bankam, zdaj dokončno potisnil pod stroge pogoje reševalnega sklada, »kar bo imelo zelo konkretne posledice«. Tako za špansko gospodarstvo kot za proračun in državljane.
In še Financial Times Deutschland. Prvi mož ECB je predstavil načrt, kako bi lahko izgledal odkup državnih obveznic. Upati je, da Bundesbanka njegove strategije ne bo podrla, ampak jo bo skušala zgolj »harmonizirati«. Če jo bo šef Bundesbanke Jens Weidmann, ki je v svetu ECB edini glasoval proti, torpediral, utegne splavati po vodi verodostojnost celotne akcije, s tem pa tudi upanje v vsaj približno umiritev finančnih trgov.