Tiskane izdaje
Podpredsednik sabora je pojasnil, da gre za odločbo iz 27. julija 1991, ko je takratni predsednik Franjo Tuđman oblikoval krizna poveljstva zaradi organiziranja obrambe med vojno. "Glede na to, da omenjeni dokument določa naloge, odgovornost in vlogo kriznih poveljstev ter pravice, obveznosti in dolžnosti njihovih predsednikov, je v interesu sojenja, da spregovorim o vsebini omenjene odločbe in o svoji vlogi v teh časih," je izjavil Šeks.
Šeks je bil namreč od junija do septembra 1991 predsednik regionalnega kriznega poveljstva za Slavonijo in Baranjo s sedežem v Osijeku, po ukinitvi regionalnega poveljstva pa je bil vladin odposlanec za omenjeno območje.
Glavaš: Nič se ni moglo zgoditi brez vednosti predsednika kriznega poveljstva
Glavaševi odvetniki so predlagali Šeksa za pričanje o organizaciji obrambe v Osijeku leta 1991 ter o trpinčenju in umorih civilistov predvsem srbske nacionalnosti.
Nova obtožnica nekdanjega poveljnika obrambe Glavaša ne bremeni več osebnega sodelovanja v trpinčenjih srbskih civilistom, zahteva pa njegovo odgovornost, ker kot poveljnik ni preprečil zločinov. Sicer pa hrvaško tožilstvo bremeni še pet oseb za sodelovanje v omenjenem primeru.
Glavaš je med drugim na sojenju povedal, da se nič ni moglo zgoditi v Osijeku brez vednosti, soglasja in odobritve predsednika kriznega poveljstva. Šeks je nato zanikal Glavaševe trditve. Dolgoletna sodelavca v Hrvaški demokratski skupnosti (HDZ) Šeks in Glavaš sta se sicer razšla potem, ko so Glavaša spomladi 2005 izključili iz stranke.
Šeksa so minuli ponedeljek povabili na sodišče, sicer pa je narok prestavljen zaradi Glavaševe bolezni. Glavaševo zdravstveno stanje se je poslabšalo, ker je večkrat gladovno stavkal, ko je bil v priporu.
