Šešelj na prisilno hranjenje?

Sodniki haaškega sodišča so odločili, da bodo Vojislava Šešelja prisilno hranili, če bo to potrebno, da bi preprečili njegovo smrt zaradi gladovne stavke.

Objavljeno
06. december 2006 19.27
Vojislav Šešelj, vodja Srbske radikalne stranke
Haag/Beograd - Sodni senat Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je danes naložil nizozemskim oblastem, naj uporabijo vse potrebne zdravniške ukrepe za varstvo zdravja obtoženca Vojislava Šešlja, po potrebi tudi priključitev na infuzijo.

Nizozemske oblasti morajo na podlagi naloga haaškega sodišča in v skladu z dogovorom z njim uporabiti vse zdravniške ukrepe, vključno s priključitvijo na infuzijo, v kolikor bo to potrebno. Sodni senat sodišča je ob tem še poudaril, da omenjeni ukrepi ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi standardi zdravniške etike ali z zavezujočimi pravili mednarodnega prava.

Obtoženca so v torek v bolnišnici zapora haaškega sodišča pregledali trije zdravniki, ki jih je osebno izbral Šešelj, in ugotovili, da je njegovo zdravje "zaskrbljujoče", vendar Šešelj namerava še naprej gladovno stavkati. Tričlanska zdravniška ekipa je po pregledu obtoženca še sporočila, da je Šešljevo zdravstveno stanje zelo resno in da gre le še za "dneve, tedne do fatalnega izida", trenutno pa naj bi bil najhujši problem srčna aritmija.

Predsednik Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Fausto Pocar je že prej zaprosil mednarodno skupnost, naj pomaga razrešiti položaj, ki je nastal zaradi gladovne stavke obtoženca Vojislava Šešlja. Vodja srbski radikalcev je zavrnil ponudbo sodišča za zdravljenje v kateri od zasebnih bolnišnic v Haagu in sporočil, da ni bolan, ampak zahteva izpolnitev pogojev, zaradi katerih gladovno stavka že 26 dni.

Po poročanju srbskih medijev je rusko zunanje ministrstvo medtem danes zahtevalo od haaškega sodišča, naj poskrbi za Šešljevo zdravje in zagotovi spoštovanje njegovih pravic. Ministrstvo je izpostavilo, da sodišče pripravlja sojenje Šešlju skoraj štiri leta, odkar je v priporu, spomnilo pa je tudi na primer nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je 11. marca umrl po več kot štirih letih sojenja.

Srbska vlada pa je danes sporočila, da od haaškega sodišča pričakuje takojšnje sprejetje odločitve, s katero naj bi Šešlju omogočili, da se brani sam "na način, ki mu najbolj ustreza". Tako bi omogočili prenehanje gladovne stavke in zavarovali najbolj pomembno pravico obtoženca, pravico do življenja, je dejal vodja vladnega urada za odnose z javnostmi Srdjan Djurić.

Šešelj je začel gladovno stavkati 11. novembra. Takrat je za prekinitev stavke zahteval izpolnitev vrste pogojev, to so odprava restriktivnih diskriminatornih ukrepov v zvezi z obiski njegove soproge, registracija njegovih pravnih svetovalcev in normalizacija pogojev za pripravo obrambe, dostop do dokumentov na papirju in v srbskem jeziku ter preklic odločitve o zagovorniku v pripravljenosti.

Tiskovni predstavnik haaškega sodišča Refik Hodžić je danes zatrdil, da je sodišče doslej že ugodilo številnim prvotnim zahtevam Šešlja, vključno s tisto, ki se nanaša na obiske njegove soproge in drugih družinskih članov. Glede pogoja, da se sme na sojenju braniti sam, pa je edini način, da se sam vključi v proces, je pojasnil Hodžić.