Tiskane izdaje
HAAG – Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) je danes srbskega radikalca Vojislava Šešlja zaradi nespoštovanja sodišča obsodilo na 18-mesečno zaporno kazen, poročajo tuje tiskovne agencije. Šešelj je namreč v svoji knjigi in na spletu objavljal podatke o zaščitenih pričah in jih ne glede na pozive sodišča ni umaknil.
Sodišče je odločitev utemeljilo s tem, da bi lahko njegovo ravnanje priče v prihodnosti odvrnilo od sodelovanja s sodiščem, saj naj bi spodkopavalo zaupanje v zmožnost sodišča zagotavljati učinkovito zaščito pričam.
Namerno razkriva podatke
Po mnenju sodnikov je namreč Šešelj namerno na spletu objavljal podatke o 11 zaščitenih pričah, četudi je vedel, da gre za informacije zaupnega značaja in da s tem krši pravila sodišča o zaščiti prič. Poleg tega je Šešelj pred sodiščem zanikal krivdo in ignoriral pozive sodišča, naj sporne podatke umakne s spleta.
Nadzorujejo pogovore s pravnimi svetovalci
Ošabno se je Šešelj, ki se je pred sodiščem sicer branil brez odvetnika, vedel tudi med današnjim izrekom kazni. Sebe je označil kot »univerzitetnega profesorja in največjega sovražnika haaškega sodišča«. Poudaril je še, da ne bo odgovarjal na nikakršna vprašanja, dokler sodišče ne umakne odločitev o nadzoru nad njegovimi pogovori s pravnimi svetovalci. Ukrep je sodišče pred dnevi za mesec dni odredilo zaradi suma, da Šešelj pogovore zlorablja za pridobivanje zaupnih podatkov o pričah.
Že drugič obsojen
Zaradi nespoštovanja sodišča je Šešlja ICTY tako doslej obsodil že drugič. Današnjo kazen za razkrivanje zaupnih podatkov in neupoštevanje pozivov sodišča bo obsojenec prestajal skupaj s 15-mesečno zaporno kaznijo iz leta 2009, ki si jo je prislužil zaradi razkritja identitete treh zaščitenih prič v eni od svojih številnih knjig.
Devet točk obtožnice
Šešelj, ki mu ICTY od novembra 2007 sodi zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ki jih je zagrešil na Hrvaškem, v Vojvodini in BiH v letih 1991–1993, je v zaporu vse od svoje predaje sodišču leta 2003.
V devetih točkah obtožnice je Šešelj obtožen umora, mučenja, okrutnega ravnanja, brezobzirnega uničevanja vasi, uničevanja verskih objektov ter plenjenja javnega in zasebnega premoženja, sodišče pa je maja razsodilo, da ima dovolj dokazov za vse točke. Prav tako je sodišče ugotovilo, da je tožilstvo predstavilo dovolj dokazov o povezavi med zločini prostovoljcev Srbske radikalne stranke in Srbskega četniškega gibanja ter delovanjem obtoženega.
Spodbujal zločinsko delovanje
Šešelj je zločinsko delovanje gibanj spodbujal s širjenjem mednacionalnega sovraštva in strahu ter z rekrutiranjem in napotitvijo prostovoljcev na bojišča, »da se z vsemi sredstvi, zločini in pregonom, borijo za uresničitev Velike Srbije, ki je bila cilj njegove nacionalistične ideologije«, je ugotovilo sodišče. To je uresničeval s pregonom nesrbskega prebivalstva z delov ozemlja Hrvaške, BiH in Vojvodine.
Proces proti Šešlju se bo predvidoma kmalu končal z zaključnimi govori tožilstva in obrambe, saj se je Šešelj odločil, da ne bo predstavljal dokazov obrambe.
