Če le v ozadju hvalevredne zamisli ne bi bilo politične računice predsedujočega premiera, ki že od januarja, ko je izbruhnila plinska vojna med Rusijo in Ukrajino, posledice pa so prizadele nekatere evropske države, komaj še zadržuje ploho kritik zaradi premajhne aktivnosti in (pre)počasnih reakcij za krmilom Unije. Poleg tega so marsikje po Evropi pozive iz Prage k solidarnosti in proti protekcionizmu dešifrirali kot poskus prikritega »obračuna« s predhodnikom Nicolasom Sarkozyjem, ki je francosko avtomobilsko industrijo pozval celo k vračanju obratov iz drugih držav Unije, pri čemer je nespretno omenil prav Češko.
Toda dan pred vrhom je evropska komisija iz Pariza dobila zagotovila, da vlada v zameno za več kot šest milijard evrov vredno posojilo od Renaulta in Peugeot-Citroëna ni zahtevala nobene obljube o lokalizaciji tovarn ali ohranitvi delovnih mest v Franciji. Namen tega pisnega zagotovila, s katerim je zadovoljna tudi komisarka Neelie Kroes, je predvsem razbliniti obtožbe o francoskem protekcionizmu in preusmeriti pozornost k širšim vidikom protikriznega ukrepanja.
Topolanku naj bi tako preostalo le še to, da razpravo osredotoči na usklajeno protikrizno delovanje na ravni Unije. To bi se v skopo odmerjenem času, ki ga je namenil neformalnemu vrhu, zdelo koristno, če se najvišji državniki že čez tri tedne ne bi znova sešli - da bi proučili vse probleme, ki so jih omenili med včerajšnjim delovnim kosilom, kjer pa ni bilo časa, da bi jim prišli do dna. Krizni posvet je tako izzvenel kot nova etapa sestankomanije v času, ko evropski finančni sektor in gospodarstvo poleg milijardnih injekcij potrebujeta predvsem zagotovilo politične srenje, da bo z vsemi sredstvi poskušala zajeziti erozijo zaupanja, ki bi krivuljo rasti čim prej spet usmerila kvišku.
Iz tiskane izdaje Dela