Beograd – Kosovski Albanci poskušajo sestaviti novo vlado pred tretjo obletnico razglasitve neodvisnosti Kosova, ki jo bodo praznovali 17. februarja, pri čemer se ne ozirajo na opozorila, da mora biti nova vlada neoporečna. Vlada s Hashimom Thaqijem na čelu, ki je osumljen vpletenosti v trgovino s človeškimi organi, bo nekredibilna in voda na mlin Beograda, čeprav bodo pogovori s Prištino potekali na strokovni ravni.
Po napovedih bo Demokratska stranka Kosova (PDK) dosedanjega premiera Hashima Thaqija koalicijski sporazum dokončno uskladila do konca tedna, prihodnji teden pa se bo s predstavniki AAK Bexheta Pacollija dogovorila o razdelitvi ministrstev. Zataknilo se je, kot poroča Koha Ditore , ker je Pacolli, ki velja za najbogatejšega kosovskega Albanca, kot pogoj za vstop v koalicijo s Thaqijem zahteval položaj predsednika Kosova, čemur nasprotuje večina članov ožjega vodstva PDK. Na tem položaju bi radi imeli vršilca dolžnosti predsednika države Jakupa Krasniqija.
Če koalicijski sporazum, v katerem niso znana niti pričakovanja liste Ukeja Rugove in njegove predvolilne obljube AAK Ramusha Haradinaja, ne bo padel v vodo, bo imela nova kosovska vlada v 120-članskem parlamentu podporo 65 poslancev. Da bi se račun izšel, se mora koaliciji pridružiti tudi 22 poslancev manjšinskih skupnosti. Enotna srbska lista (JSL) je dobila štiri mandate, njena prvakinja Rada Trajković pa je že izjavila, da ne bo vstopila v vlado, ki jo bo vodil Thaqi, pri čemer je pojasnila, da gre za njeno osebno stališče.
Kosovski Srbi so osvojili 13 poslanskih sedežev, na prvem mestu pa je Samostojna liberalna stranka z osmimi poslanskimi mandati.
Namestnik pomočnika ameriške državne sekretarke Thomas Countryman, ki je pristojen za Jugovzhodno Evropo, je preložil obisk v Prištini, pred tem pa je v Bruslju izrazil prepričanje, da stranke lahko sestavijo vlado še pred tretjo obletnico razglasitve neodvisnosti.
Poudaril še je, da mora biti nova vlada čista, sposobna in predana, da bo lahko čim prej začela dialog z Beogradom. Po njegovih besedah je Kosovo sposobno samostojno sodelovati v dialogu, pri katerem bo pomagala Evropska unija, tako da ne potrebuje ZDA, ki bi govorile namesto njega. K temu je še pristavil, da je žalostno, da na Kosovu ni več zaupanja v Unijo, čeprav je za njegov razvoj namenila več denarja kakor ZDA. Glede poročila poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja o domnevnih kriminalnih dejavnostih Hashima Thaqija je Countryman poudaril, da v ZDA pričakujejo, da bosta kosovska in albanska vlada sodelovali v preiskavi.
Vodja mednarodnega civilnega urada Pieter Feith pričakuje, da v novi kosovski vladi ne bo ljudi, ki so v preiskavi. Po njegovem prepričanju si bodo kosovski Albanci sicer zapravili kredibilnost tako v Bruslju kot v Washingtonu. Feith je tudi zaskrbljen zaradi stališča kosovske politike do Martyjevega poročila, ker poskuša posplošiti odgovornost. V intervjuju za Koha Ditore je še menil, da ponovitev volitev ni rešitev, čeprav bodo imeli izbrani predstavniki zaradi volilnih goljufij na prvih parlamentarnih volitvah, odkar je Kosovo razglasilo neodvisnost, težave z legitimnostjo.
Nekdanji ameriški diplomat in predstavnik Unmika na severu Kosova Gerard Gallucci je za Washington Post izjavil, da je na Kosovu, kjer slabim novicam vsak dan sledijo le še slabše, mogoč napredek le v primeru, če bo mednarodna skupnost poskušala najti politično rešitev kosovskega vprašanja neposredno z Beogradom. Po njegovem prepričanju bo Kosovo dočakalo tudi tretjo obletnico razglasitve neodvisnosti kot nedokončana država. Če bo dobilo novo vlado pred obletnico, je dejal Gallucci, bo to na hitro skrpana koalicija, ki bo oslabljena tudi zaradi nenehnih obtožb zaradi volilnih goljufij in korupcije. Zato je prepričan, da večina držav takšne vlade ne bo sprejela, dialog med Beogradom in Prištino, če se bo sploh začel, pa ne bo obrodil sadov.
Gallucci je pojasnil, da je takšen položaj na Kosovu nastal zaradi odločitve najvplivnejših evropskih držav in ZDA, da priznajo enostransko razglasitev neodvisnosti brez soglasja varnostnega sveta ZN. Po njegovem mnenju je vzrok tudi v učinkovitosti srbske diplomacije, ki je preprečila nadaljnji val priznanj. Svoj delež so dodali še privrženci neodvisnosti in trde linije, predvsem v ZDA in Veliki Britaniji, ki so zavračali kakršen koli kompromis z Beogradom in hkrati podpirali Prištino, ki si je prizadevala prisiliti kosovske Srbe, naj sprejmejo vsiljene rešitve.
Da bi ohranili nadzor in stabilnost, je še poudaril Gallucci, so dovolili Kosovu, da pride na svet z velikanskimi političnimi, gospodarskimi in kriminalnimi problemi, ki so jih pometli pod preprogo. Gallucci meni, da položaj zahteva drugačen prijem. ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Italija in Francija bi morale skupaj z Rusijo in v sodelovanju z Beogradom najti politično rešitev, ki bi sprejela neodvisnost Kosova kot dejstvo, vendar priznala tudi srbske interese.