Tiskane izdaje
Na vrhu črnega seznama so države v samem središču krize. V Španiji je brez službe skoraj vsak četrti (24,5 odstotka), med mlajšimi od 25 let več kot vsak drugi. Le malce boljši je položaj v Grčiji. Madrid, ki naj bi kmalu dobil do sto milijard pomoči za reševanje svojih bank, ima že tako poseben status. Pomoč ne bo - tako kot v primeru Grčije, Portugalske in Irske - povezana s strogimi pogoji. Kvečjemu bodo morali sprejeti strožji bančni nadzor in prestrukturirati svoje banke. Tudi sklepi zadnjega vrha EU so nakazali pripravljenost popuščanja pri zahtevah do prihodnjih prejemnic pomoči.
Drugačna je zgodba Grčije, ki je že več kot dve leti odvisna od posojil evropskih partnerjev in IMF. Brez njih bi s potopila, v obeh svežnju je skupno kar 240 milijard evrov. Poleg tega je bilo z odpisom dolga bankam in drugim upnikom črtanih za 120 milijard terjatev. Če bi se grški dolžniški položaj še slabšal, ni izključeno, da bo na vrsti še en odpis ... Atene morajo v zameno za pomoč izpolnjevati strogi varčevalno-reformni program. Ker so imele več mesecev notranjepolitični »cirkus«, domačih nalog sploh niso izpolnjevale.
Grško upanje na odpustke
Po volitvah, na katerih so zmagali konservativci nepredvidljivega, a reformnemu programu naklonjenega konservativca Antonisa Samarasa, poskušajo doseči rahljanje razvpitega memoranduma, v katerem so opredeljene grške naloge. Grčija upa, da bo dobila odpustke po zgledu Španije. Toda: če bodo Atene hotele dobiti naslednje obroke pomoči (do avgusta potrebujejo več kot trideset milijard), se vsebini memoranduma ne bodo mogli ogniti. Član direktorija ECB, Nemec Jörg Asmussen, ki je bil v ponedeljek v Atenah, je novo vlado opozoril, naj ne zapravlja časa s poskusi novih pogajanj o že sprejetih zavezah.
Grška vlada si želi, da bi se vsaj rok za izpolnjevanje obveznosti nekoliko podaljševali. To bi druge države, ki so postale največji upnik Aten, lahko stalo več milijard evrov. Prestavljanje rokov naj bi bilo tvegano, saj bi bil ogrožen cilj znižanje grškega javnega dolga na (še vedno orjaških) 120 odstotkov BDP do leta 2020. Samarasova vlada ima še druga pričakovanja. Tako, denimo želijo preklicati znižanje najnižjih pokojnin. Sicer napovedujejo, da bi višje izdatke nadomestili z drugimi viri, a kljub temu ostaja negotovo, ali bo Grčija pozneje sploh lahko izpolnila obljube.
Odpravljanje krivic
V okviru odpravljanja krivic najbolj prizadetim v skladu s predvolilnimi obljubami načrtuje višje socialne izdatke, več olajšav za podjetja, DDV za turistične storitve bi znižali s 23 na trinajst odstotkov. Nadomestilo za brezposelnost bi plačevali dve leti in ne več le eno leto, zviševati nameravajo splošno dohodninsko olajšavo. Kako bodo izpolnili obljubo o skrčenju javnega sektorja za 150.000 zaposlenih v dveh letih, si nihče ne upa napovedati.
Če bi se grške želje izpolnile, bi preklicali kar nekaj ukrepov, sprejetih v okviru zategovanju pasu, ki je grško gospodarstvo pahnilo v še hujšo recesijo. Pred današnjim prihodom trojke (ECB, evropska komisija, IMF), ki prihaja preverit grške javne finance in izvajanje zavez, Atene argumentirajo, da bi pri uresničevanju memoranduma morali imeti pred očmi spodbujanje gospodarske rasti. Grčija je namreč že peto leto v recesiji, njen BDP se je skrčil za petino, brezposelnost je množična, kapital beži iz države, socialni sistemi so na psu.
Asmussen iz ECB je v zadnjih dneh v več intervjujih ocenil, da bi se z Grčijo lahko pogajali le glede stvari, ki ne bodo postavljale pod vprašaj samih ciljev memoranduma, ki morajo biti stoodstotno izpolnjeni. Njegovo uresničevanje in še zlasti sprejemanje reform da bi moralo biti prednostna naloga grške vlade. Razpravljali da bi lahko samo o mešanici ukrepov, brez uresničevanja varčevalnega svežnja in večje konkurenčnosti kot glavnih ciljev se bo grška agonija samo še podaljševala, obveznosti do upnikov pa bi se povečevale.
Tudi z Irske prihajajo znamenja, da si želijo pogoje za pomoč odrediti na novo. Dublin se je znašel na robu propada, ker je moral reševati svojo orjaški bančni sektor, v katerem so nastale orjaške finančne luknje. Na koncu je dobila pomoč območja evra in IMF višini 68 milijard evrov. Po koncu vrha je irska vlada razglasila, da naj bi se bremena za prebivalstvo zmanjšala. Ker so Irsko, podobno kot Španijo, v krizo pahnile predvsem banke, bi odločitev z vrhu EU, da lahko evropski rešilni sklad neposredno pomaga bankam, lahko bila veliko olajšanje zanjo.
