Tiskane izdaje
Vladislav Rintitegin je alkoholik, a že tri leta ni spil niti kapljice. Zdaj se za ves mesec odpravlja na potovanje po Čukotki, da bi pomagal drugim alkoholikom. Na skrajnem severovzhodu Rusije se nobena vas ni mogla izogniti pijači, pravi. »Pripravili smo umetniško tekmovanje za otroke. Veste, kaj so narisali? Razbite kozarce, kri, pokopališča. Vse to samo zaradi vodke,« pravi 47-letni prostovoljec Rdečega križa.
Sedemdeset let sovjetske vladavine si ni moglo podrediti najbolj izoliranih staroselskih skupnosti v Rusiji, dotolkla jih je perestrojka. V brezvladju po ruski »demokratizaciji« so divji lovci zdesetkali krdela severnih jelenov, ljudje so ostali brez dela in subvencij iz Moskve. Staroselci Daljnega vzhoda - Čukči, Eskimi in Lamuti - so le molče gledali, kako se podira tradicionalni način njihovega življenja. Zavladali so lakota, revščina in alkohol.
Upanje se počasi vrača
»Ljudje zdaj tiste čase opisujejo kot 'krizo'. A naša kriza še vedno traja,« je za Reuters izjavila 56-letna Aleksandra Halkačan, učiteljica lamutskega jezika v Magadanu, administrativnem središču istoimenske avtonomne pokrajine. Ruski milijarder Roman Abramovič je v osmih letih na položaju guvernerja sosednje Čukotke, kjer sonce vzide devet ur prej kakor v Moskvi, ljudem vrnil nekaj upanja, saj je tudi sam vložil menda kar poltretjo milijardo dolarjev v obnovo industrije in rudarstva.
Spet je oživela tudi vzreja severnih jelenov, povprečni osebni dohodek pa je že štirikrat večji, kakor je bil na koncu devetdesetih. Toda z alkoholizmom še vedno bori 1700 ljudi - 3,5 odstotka prebivalcev, pravi 35-letni Roman Kopin, ki je na guvernerskem položaju nasledil Abramoviča. Med alkoholiki je kar polovica staroselcev, ki so biološko bolj občutljivi za alkohol.
Nad alkoholizem tudi s prohibicijo
Staroselci sestavljajo slabo tretjino prebivalstva Čukotke, ki se razteza na ozemlju, velikem kot Francija in Islandija. Približno polovica prebivalstva so Rusi, slabo četrtina pa je pripadnikov ljudstva Čukčev. V Čukotki spijejo na leto po 26 litrov čistega alkohola na prebivalca. Za primerjavo: rusko povprečje je 18 litrov. Problem je že tako hud, da so v vsej pokrajini prepovedali prodajo alkohola od osmih zvečer pa do poldneva naslednjega dne.
Ida Ručina, vodja Rdečega križa na Čukotki, pravi, da problem izvira iz šoka postsovjetske dobe: »Odrezani so bili od sveta, zato so mislili, da nikomur ni več mar zanje. Marsikdo je hotel skriti svoje težave in alkohol je postal način življenja.« Vladislav Rintitegin vodi srečanja anonimnih alkoholikov v glavnem mestu Anadir. Vsakič se jih udeleži šest ali sedem ljudi, a pridejo vedno drugi obrazi. »Nismo ravno stoodstotno uspešni. Morda rešimo največ dvajset odstotkov alkoholikov. A če nam ne bi uspevalo, bi že zdavnaj odnehali,« pravi. Rdeči križ skrbi tudi za izobraževanje staroselcev, ki se udeležujejo tečajev, kako voditi malo podjetje in tržiti ročno delo.
Severni jeleni se vračajo
Zima v Čukotki pomeni neskončne noči in 50 stopinj Celzija pod ničlo. Za ljudstvo Čukčev, ki živijo v tundri, so bili severni jeleni vedno vir preživetja. Njihovo število je po propadu Sovjetske unije hitro upadalo, a so problem še pravi čas rešili. Leta 2007 se je končal šestletni moratorij na lov na severne jelene in v tem času so se pridno razmnoževali: zdaj jih je okoli 200.000, štirikrat več kakor ljudi. Goniči so spet začeli dobivati državno plačo, ki je odvisna od tega, koliko časa »kavboji iz tundre« preživijo z jeleni in koliko živali pride na tržnico. Meso severnih jelenov počasi zamenjuje uvoženo govedino in svinino: četrtina mesa, ki ga pojedo v Čukotki, že prihaja iz domačih logov.
V pokrajini Magadan je veliko staroselcev izgubilo stik s svojim izročilom; menda le še 30 odstotkov Lamutov obvlada svoj jezik. Vsakega julija se zberejo na obali Ohotskega morja ter v tradicionalnih oblačilih s pesmijo in plesom slavijo sezonski ulov rib. Toda Lamuti se pritožujejo, da jih zelo ovirajo kvote na ulov rib: za vsako nezakonito ujeto ribo morajo plačati 1000 rubljev (22 evrov) kazni.
Predstavnik odbora za arktične manjšine v zgornjem domu ruskega parlamenta Mihail Jaščenko pravi, da so staroselci postali odvisni od državne pomoči in da se iz tega ne znajo sami izkopati. A Kremelj že kaže več zanimanja zanje. Parlament je pred petimi leti tako odpravil volitve pokrajinskih guvernerjev in pooblastil predsednika države, da jih sam imenuje. »Lokalna vlada je postala neprimerno bolj učinkovita, saj mora odgovarjati samemu predsedniku,« je sklenil Jaščenko.
Iz petkovega tiskanega Dela
