Šiitski boj za preživetje

Medtem ko v Alepu potekajo srditi spopadi, je kriza z »iranskimi talci« dobila nove dimenzije.

Objavljeno
08. avgust 2012 15.41
SYRIA-CRISIS/
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Boštjan Videmšek, zunanja politika

Damask − Medtem ko v Alepu potekajo srditi spopadi med vladnimi silami in uporniki, ki so bili zjutraj primorani zapustiti četrt Salahadin, je iranski zunanji minister Ali Akbar Salehi na svoji »mirovni misiji« po Bližnjem vzhodu delno potrdil navedbe upornikov, da so med Iranci, ki so jih v nedeljo ugrabili opozicijski borci, tudi nekdanji pripadniki iranske republikanske garde in vojske.

Kriza z »iranskimi talci« je dobila nove dimenzije. V reševanje upokojenih mož iz prve frontne črte iranskega režima se je vpletel celotni vrh zveste sirske zaveznice, ki z neomajno podporo Bašarju al Asadu in njegovi vojaško-poslovni oligarhiji bije tudi boj za lastno, vse bolj ogroženo preživetje.

Kljub temu, da je iranski zunanji minister Ali Akbar Salehi dejal, da so pripadniki Republikanske garde in vojske, ki so se sredi vojne vihre »znašli« med šiitskimi romarji, že upokojeni, je tako ceneno razkritje iranskega delovanja v Siriji resen udarec predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu, ki je že pred časom izgubil zaupanje in podporo vrhovnega voditelja ajatole Alija Kameneja. Z izgubo »sirske zveze« bi Iran ostal osamljen − stik s hčerinskim libanonskim gibanjem Hezbolah bi bil prekinjen, na ta način pa bi se porušil tudi tako imenovan šiitski polmesec, ki so se ga v bližnjevzhodni (že dolgo ne več le) hladni vojni s polno silo lotili Saudska Arabija, Katar, Združene države, Izrael in vse bolj tudi Turčija. Takšen scenarij je bil predvidljiv vnaprej, Iran pa preprosto ni imel druge izbire, kot da do zadnjega − seveda z rusko in kitajsko pomočjo − stoji ob strani Bašarju al Asadu, s katerim se je v torek v Damasku srečal posebni svetovalec (odposlanec) iranskega vrhovnega voditelja Saed Džalili. Slednji je med obiskom poznavalsko ocenil, da sirski konflikt »ni notranji problem«. »Gre za spopad med osjo odpora na eni ter regionalnimi in globalnimi sovražniki te osi na drugi strani,« je dejal Džalili in nato skupaj z zunanjim ministrom odpotoval v Turčijo.

Iranski mozaik se hitro ruši. In to nikakor ne le v Siriji. V zadnjih osemnajstih mesecih se je Irancem ponesrečila vrsta tako imenovanih »skrivnih operacij«. Mednarodne gospodarske sankcije so močno prizadele gospodarstvo. Brezposelnost je skokovito narasla. Z uboji petih jedrskih znanstvenikov − Iran za njihovo smrt obtožuje Izrael − se je upočasnil tudi jedrski program, ki ga je dodatno načel tudi računalniški virus Stuxnet. Ob tem nad iranskim nebom ves čas visi grožnja izraelskega napada.

»Iransko vprašanje« je danes kar nekoliko zasenčilo uraden začetek vladne ofenzive v Alepu, po katerem pada z vseh strani. Po poročanju novinarjev Reutersa so morali pripadniki Sirske svobodne vojske, ki so še v ponedeljek optimistično zatrjevali, da je največje sirsko mesto tako rekoč v njihovih rokah in je razglasitev svobodnega območja le še vprašanje časa, zaradi silovitih raketnih in topniških napadov režimskih sil zjutraj zapustiti ključno četrt Salahadin. Novinar Al Džazire je sporočil, da je četrt polna trupel in da se ji bližajo številni tanki ruske izdelave. Spopadi so potekali po vsem mestu, od katerega prihodnosti bo odvisna prihodnost celotne Sirije. Vladne sile so mesto, kjer zmanjkuje hrane, pitne vode in zdravil, bolnišnice pa so polne ranjencev, napadale iz zahoda proti vzhodu. Odločilna bitka se je začela.