Silvio Berlusconi že 55 noči ni spal

V Rimu bodo danes glasovali o zaupnici vladi Enrica Lette, ki še vedno upa, da ga bodo podprli zmerni berlusconijevci.

Objavljeno
01. oktober 2013 20.41
Tone Hočevar
Tone Hočevar
V rimskem parlamentu bodo danes glasovali o zaupnici­ vladi,­ ki je na oblasti šele pet mesecev, sestavljena pa je iz levice, desnice in sredine hkrati,­ kar se v italijanski zgodovini še ni pripetilo. Napetost je velika, nihče pa si ne upa z gotovostjo napovedati izida glasovanja.

Mogoče je vse, tudi padec vlade, navsezadnje tudi razkol v Ljudstvu svobode. K razumu in preživetju Lettove vlade pozivata tudi Bruselj in Berlin.

»Že 55 noči nisem spal,« so Italijani včeraj v medijih slišali utrujen, skoraj zlomljen Berlusconijev glas. Vitez je v na skrivaj posnetem telefonskem pogovoru s kolegom iz stranke razlagal svoje težave, ki se kopičijo, odkar je bil najprej pravnomočno obsojen na zaporno kazen v procesu Mediaset, potem pa še na plačilo odškodnine pol milijarde evrov v procesu Mondadori.

Med pogovorom je Vitez obtožil predsednika republike Giorgia Napolitana, da je vplival na vrhovno sodišče, ko je odločalo o tem, da mora – tako se je razpletel proces o goljufijah in podkupovanju sodnikov pri nakupu založniške hiše Mondadori – plačati pol milijarde evrov nasprotniku Carlu De Benedettiju, ki je izgubil dirko za največjo založbo, ker je Berlusconi podkupil sodnike.

Zaradi možnosti, da bo izgubil senatorski položaj in mu bodo iz žepa vzeli pol milijarde evrov, bivši predsednik vlade ni spal 55 noči. Zato se je – sklepajo komentatorji – po petih mesecih sodelovanja svoje stranke v vladi Enrica Lette odločil zahtevati odstop svojih ministrov, s čimer je sprožil politično krizo.

Pogovor, ki ga je posredovala televizijska mreža La7, je razbesnel predsednika republike Giorgia Napolitana, saj ga je Vitez obtožil vmešavanja v sodne zadeve. Pokonci so skočili tudi na vrhovnem sodišču. Zanje obtožba, da jim je predsednik republike narekoval sodbo v enem izmed najbolj občutljivih procesov, pomeni enega izmed doslej najhujših Berlusconijevih napadov na pravosodni sistem.

Berlusconi že dve desetletji pripisuje vse svoje težave zaroti sodnikov in tožilcev, ki pripadajo komunistični levici, ta pa po njegovem v Italiji vlada od druge vojne.

Glasovanje skrajno negotovo

Enrico Letta, ki vodi vlado, odkar je njegova Demokratska stranka zaradi notranjih sporov spomladi zapravila možnosti za izvolitev »svojega« predsednika republike (njen kandidat je bil Romano Prodi), za sestavo vlade pa se je bila primorana povezati z Berlusconijem, je glasovanje o zaupnici zahteval takoj, ko mu je najmočnejši zaveznik v koaliciji pokazal hrbet.

Silvio Berlusconi načrtuje takojšnje predčasne volitve, verjame tudi v svojo zmago. Pri tem ga podpira njegov najhujši nasprotnik, bivši komik Beppe Grillo, voditelj Gibanja 5 zvezd, ki je na zadnjih volitvah to pomlad doseglo neverjeten uspeh, potem pa se v parlamentu ni opredelilo ne za Demokratsko stranko kot relativno zmagovalko volitev in ne za sedanjo pisano koalicijo. Grillo je zadnje mesece precej izgubil, upa pa, da bi v primeru takojšnjih volitev še lahko utrdil svoj vpliv. Skupaj z Berlusconijem in Grillom zahtevajo Lettov padec tudi v Severni ligi.

Enrico Letta in njegova vlada lahko preživita samo, če se bodo za nadaljevanje široke koalicije odločili umirjeni politiki iz Berlusconijeve stranke. Voditelj Ljudstva svobode je svoje ministre, med njimi tudi podpredsednika vlade Angelina Alfana, ki je uradni šef stranke, prisilil k odstopu, čeprav se vsaj trije od petih niso strinjali s strmoglavljenjem vlade in zaostrovanjem gospodarske krize.

Ministri so pred izsiljenim odstopom javno omenili, da nasprotujejo desni radikalizaciji stranke in udaru proti lastni vladi, ki vendarle izvaja reforme in poskuša rešiti Italijo gospodarskega zloma. Berlusconi se je moral najbolj trdo pogajati z Alfanom, ki je vedno sodil med jastrebe, tokrat pa se mu je Berlusconijeva odločitev o izstopu iz koalicije menda zdela pretirana poteza v nepravem trenutku.

Enrico Letta računa, da podobno zmerno in tehtno kot nekateri Berlusconijevi ministri razmišlja tudi del parlamentarcev Ljudstva svobode. Njihova stranka je posredno sodelovala v Montijevi vladi, saj je glasovala za vse varčevalne in reformne ukrepe tehnične vlade,­ ki jo je Berlusconi naposled strmoglavil. V sedanji vladi so sodelovali s svojimi ministri, bili so druga največja stranka koalicije, nelogično je, da bi vse skupaj podrli­ samo zaradi Berlusconijevih težav s sodstvom in možnosti, da bo voditelj desnice zaradi polnomočne obsodbe na zaporno kazen izgubil senatorski položaj. Kljub upanju, da del Berlusconijevih privržencev razmišlja drugače od šefa, je padec vlade bolj verjeten od razkola v Ljudstvu svobode.

Bruselj in Berlin za Letto in stabilnost

Nemška kanclerka Angel Merkel je po telefonu poklicala Enrica Letto in izrazila upanje, da bo prevladal razum in se bo njegova vlada obdržala. V Bruslju je predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz pozval Berlusconijeve parlamentarce v Rimu, naj bodo odgovorni in naj ne strmoglavljajo lastne vlade, ki je povrnila mednarodno zaupanje v Italijo. Padec vlade bi povzročil hude turbulence na evropskih in svetovnih trgih, še bolj pa bi prizadel italijansko gospodarstvo, svari Schulz.