Šiptar je žaljiv naziv

Podgorica - Predsedstvo Makedonske akademije znanosti in umetnosti je nedavno na izredni skupščini ocenilo, da so besedila v splošni enciklopediji, ki je bila objavljena pred dvema mesecema, nesprejemljiva, da jih je treba zamenjati z novimi, sedanjo izdajo pa je treba umakniti iz prodaje. Razrešili so tudi dosedanjo redakcijski odbor in glavnega urednika Blaža Ristovskega, člani novega redakcijskega odbora pa bodo tudi znanstveniki, ki niso člani akademije, in predstavniki narodnostnih manjšin.

Omenjeno odločitev so sprejeli, ker je enciklopedija - ki so jo objavili pred približno dvema mesecema in ki so jo takrat na veliko hvalili tako posamični politični funkcionarji kot mediji - izzvala odločne proteste Albancev, ki v tej državi sestavljajo okoli četrtino prebivalstva. Najprej zaradi delov, ki zadevajo njihovo ime, v katerih jih imenujejo »Šiptarji« in »planinci«, ker so menda njihovi predniki prišli z gora in se v 16. stoletju nasilno naselili v Makedoniji. Albanski zgodovinarji trdijo, da je naziv »Šiptar« žaljiv in da so Albanci najstarejši narod na Balkanu, ki izvira neposredno od Ilirov. Albanci pa so ogorčeni tudi zaradi tega, ker v enciklopediji po njihovem mnenju na neprimeren način obravnavajo albansko-makedonske odnose, pa tudi osebnost albanskega voditelja Alija Ahmetija in vlogo albanske Osvobodilne ljudske armade (ONA) v medetnični vojni leta 2001.

Oglasili so se tudi predstavniki britanskega in ameriškega veleposlaništva, ker v knjigi piše, da so britanski in ameriški častniki v taboriščih v Albaniji usposabljali pripadnike ONA. Nezadovoljni pa so bili tudi posamezni makedonski akademiki, ki trdijo, da tudi makedonska zgodovina ni pojasnjena na pravi način, neustrezno pa so predstavljene tudi osebnosti iz kulture in ustvarjalnosti Makedoncev. V enciklopediji je poleg tega še nekaj drugih spodrsljajev in napak. Med drugim je enciklopedija sprožila dilemo o poreklu samih Makedoncev: so njihovi predniki Grki ali Slovani (v Zgodovini makedonskega naroda, ki jo je objavil Inštitut za narodno zgodovino, piše, da izvirajo Makedonci iz Slovanov in antičnih Grkov, s poudarkom, da »prevladuje antični etnos«).

Knjiga je poleg tega znova povzročila razburjenje zaradi prisvajanja Gonxhe Bojaxhiju, ki je po svetu bolj znana kot mati Tereza. Do polemik o tem ni prišlo zgolj v Makedoniji, temveč so se razširile vse do Indije. Znana dobrotnica in dobitnica Nobelove nagrade za mir je bila rojena v Skopju, kjer eni trdijo, da je Albanka, drugi pa, da je Turkinja oziroma Makedonka. Oglasil se je tudi albanski premier dr. Sali Berisha in od Indije zahteval, da se posmrtni ostanki matere Tereze preselijo v glavno mesto Albanije, ker so tam pokopani njeni starši. Hkrati je katoliški duhovnik Lush Gergi iz Prištine - ki je v zvezi s tem zaprosil za pomoč Vatikan - dejal, da pričakuje, da bodo iz Kalkute na Kosovo pripeljali »vsaj en del« posmrtnih ostankov matere Tereze. Te bi nato pokopali v cerkvi, ki so jo zgradili v njeno čast. Iz Indije je prispel negativen odgovor, v katerem med drugim piše, da so to svetnico v času komunizma pregnali iz Albanije.