Sirski arzenal je menda mogoče uničiti že v devetih mesecih

Moskva – Ves sirski kemični arzenal je mogoče uničiti precej hitreje kot so domnevali doslej, v zaupnem poročilu navajajo ruski in ameriški strokovnjaki, na katere se sklicuje Washington Post. Menda bo za dokončanje te naloge dovolj že devet mesecev.

Ocena ameriških in ruskih strokovnjakov govori o tisoč metričnih tonah kemičnega orožja v rokah sirskega režima. Od tega naj bi bilo slaba tretjina gorčičnega plina oziroma iperita, ki se je »proslavil« zlasti v prvi svetovni vojni, vse ostalo pa so menda kemični prekurzorji živčnih strupov v tekoči obliki, ki jih je precej lažje nevtralizirati.

»Če bodo inšpektorji Združenih narodov uspeli odstraniti vsaj enega od prekurzorjev za izdelovanje sarina ali uničili opremo za merjenje in polnjenje, Sirija ne bo več sposobna izvesti kemičnega napada. In to še preden bi uničili celoten sirski kemični arzenal,« je glavna ugotovitev zaupnega poročila.

»Če so v igri pretežno prekurzorji, potem je to izredno dobra novica. To pomeni, da imamo opravka z velikimi zalogami kemikalij, ki so korozivne in nevarne, ne gre pa še za živčne pline. Njihovo uničenje je precej enostavno,« ocenjuje Michael Kuhlman, vodilni znanstvenik iz podjetja Battelle, pri katerem so nadzirali uničenje ameriških hladnovojnih zalog kemičnega orožja.

Tako Rusija kot ZDA verjamejo, da bo sirski režim izpolnil svojo obljubo in predal kemični arzenal, s katerim so v prvi vrsti odvračali morebitni izraelski napad. Washington želi, da bi kemično orožje čim prej odpeljali iz Sirije, Rusija pa vztraja pri njegovem uničenju na sirskih tleh.

Moskva: Bojne strupe imajo tudi uporniki

Rusija še naprej vztraja tudi pri zahtevi, da morajo kemično orožje uničiti tudi uporniki, kar 75 odstotkov katerih je po podatkih ruske tajne službe FSB tako ali drugače povezanih s teroristično mrežo Al Kaida. »Naši zahodni partnerji niso iskreni, ko vztrajajo, da ima samo režim kemično orožje,« je bil jasen ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je vse finančne podpornike uporniških skupin pozval, naj jih prisilijo k predaji kemičnega orožja.

Do njega naj bi prišli med zajetjem dveh vladnih skladišč, razpolagali naj bi tudi z laboratoriji, v katerih menda izdelujejo sarin, sirska vojska pa naj bi marca na meji s Turčijo zajela skupino ljudi, pri katerih so našli cilinder sarina, vendar se Združeni narodi kljub izrecni zahtevi uradnega Damaska z incidentom niso hoteli ukvarjati.

Ruska stran še naprej vztraja, da so uporniki odgovorni tudi za kemični napad v predmestju Damaska 21. avgusta. Med drugim trdijo, da območje, s katerega je bila izstreljena raketa s sarinom, ni bilo v celoti pod nadzorom vladne vojske, na prizorišču kemičnega napada naj bi našli doma narejene cilindre sarina ter rakete, s katerimi sirska vojska sploh ne razpolaga. Slednje naj bi v šestdesetih letih izdelali v Sovjetski zvezi, ki jih je prodala v 60 različnih držav.

»Imamo dokaze, da je bil v napadu uporabljeni sarin izdelan v domačem laboratoriju,« je Lavrov izjavil v intervjuju za Washington Post. Istočasno so pri Kommersantu objavili pogovor med dvema uporniškima poveljnikoma o kemičnem orožju, ki naj bi ga sirska tajna služba prestregla 13. avgusta. Transkripcijo pogovora je sirsko vodstvo predalo številnim mednarodnim organizacijam, da bi jih prepričalo, da s kemičnim napadom nimajo nič. Najnovejša ameriška verzija tragičnih dogodkov ne izkjučuje možnosti, da je napad zakrivil poveljnik sirske vojske, ki se je zanj odločil brez avtorizacije Bašarja al Asada.

Če slednji ne bo držal obljube o predaji kemičnega orožja, bo s tem v slabo luč postavil predvsem ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je za to prevzel osebno jamstvo. Ruskega predsednika so nemara tudi zato v ZDA v javnomnenjski anketi izbrali za najbolj učinkovitega svetovnega voditelja pri reševanju sirske krize. Istočasno ga je pohvalil tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, ki je dejal, da je »zelo pameten in boleče iskren ter vedno drži svojo besedo«.