Škandali nad ničelno točko

New York – Na današnji dan leta 2001 so svet pretresli spektakularni posnetki potniških letal, ki sta se zaleteli v Svetovnotrgovinsko središče na Manhattnu. Po 11 letih je v bližini »ničelne točke«, kjer so stale tri v požaru porušene stolpnice, ogromno gradbišče.

Na njem počasi rastejo novi nebotičniki, spominski center, ki so ga slovesno odprli lani, pa še vedno razburja javnost: tako zaradi visokih stroškov vzdrževanja kot zaradi sporov, ki so ustavili gradnjo muzeja. Newyorčane je na obletnico terorističnega napada pričakala vsaj ena dobra novica: organizatorji današnje komemoracije nanjo prvič niso povabili političnih govorcev.

To, da na slovesnosti ne govorijo politiki, dojemajo številni sorodniki žrtev zgolj kot javni odraz zakulisnih bojev med njimi. Gradnjo spominskega parka namreč vodi sklad, nad katerim bedi newyorški župan Michael Bloomberg, zemljišče pa je v lasti pristaniških oblasti dveh sosednjih zveznih držav, New Yorka in New Jerseyja, ki ju vodita guvernerja Andrew Cuomo in Chris Christie. Med sabo so se sprli lani decembra zaradi stroškov gradnje infrastrukture. »Pristaniščniki« so sklad obtožili, da jim dolguje 300 milijonov dolarjev, v skladu pa trdijo, da bi jim pravzaprav druga stran morala plačati 140 milijonov dolarjev. To je le ena sporna točka, največji problem pa je bil po pisanju New York Timesa dolgo časa vprašanje, ali bo to, kar se dogaja v muzeju, nadzoroval Bloomberg ali Cuomo. Ko sta se ta dva prejšnji mesec že skoraj dogovorila o tem jabolku spora, sta našla novega: kdo bo financiral obratovanje muzeja. Tako se kaj lahko zgodi, da muzeja, ki bi ga morali pred dnevi odpreti pod spominskim parkom na ničelni točki, ne bodo zgradili vsaj še do leta 2014. Po besedah direktorja sklada Johna Danielsa bodo namreč za gradnjo muzeja, ko bodo dela spet stekla, potrebovali vsaj še eno leto. Takrat pa se bo Bloomberg, ki je v projekt vložil 15 milijonov dolarjev iz svojega žepa, poslovil od vodenja mesta, še preden se bo njegovo »dete« rodilo.

Kdo bo kril stroške vzdrževanja?

To, da podzemni muzej, v katerem bodo med drugim razstavili fotografije skoraj 3000 žrtev, ki so umrle v napadih 11. septembra 2001, še ni odprt, povzroča skladu tudi finančne težave. Vstop v spominsko središče, ki ga je v enem letu obiskalo 4,5 milijona ljudi, kar je trikrat več, kot so pričakovali, je brezplačen. Pač pa bodo za obisk muzeja, katerega stroški so se po Cuomovih besedah napihnili s 700 milijonov na 1,3 milijarde dolarjev, pobirali vstopnino. A tudi če bi pričakovanima dvema milijonoma obiskovalcev na leto za ogled muzeja zaračunali 12 dolarjev, kolikor, denimo, stane obisk spomenika žrtvam terorističnega napada v Oklahoma Cityju leta 1995, bi še vedno pokrili le kakih 40 odstotkov vzdrževalnih stroškov.

Pred dnevi je namreč javnost razburila novica, da bo vzdrževanje spominskega središča stalo na leto okoli 60 milijonov dolarjev. Samo za obratovanje bazenov z vodometoma, ki so ju postavili tja, kjer sta nekoč v zrak štrlela svetovnotrgovinska dvojčka, bodo na leto odšteli skoraj pet milijonov dolarjev, največ, okoli petino vseh stroškov ali 12 milijonov dolarjev, pa bodo plačali zasebnim varnostnim družbam. »Dejstvo je, da so to mesto že dvakrat napadli,« pravi predsednik sklada Daniels.

Ker se projekt ne bo mogel vzdrževati sam, so kongresni demokrati predlagali, da bi tretjino stroškov, 20 milijonov dolarjev na leto, pokrila država, a so se republikanci uprli in opozorili, da so ameriški davkoplačevalci že doslej za spomenik na ničelni točki odšteli 300 milijonov dolarjev. Demokrati so predlagali, da bi priskočili na pomoč iz sredstev za nacionalne parke, toda njihova uprava je sporočila, da nima toliko denarja, saj da z 20 milijoni dolarjev pokrije vzdrževanje 99 odstotkov vseh parkov.