Tiskane izdaje
Mlečna kriza, ki se je iz zanjne ugodnega plimovanja cen, spodbujenega z velikim povpraševanjem, zaradi katerega se je zgodil ukrep postopnega zviševanja kvot do njihove popolne ukinitve leta 2015, se je pred meseci spremenila v drugo, zanje manj ugodno censko oseko. Padec cen in zaslužka za četrtino v povprečju je izzval evropski mlečni punt v različnih pojavnih oblikah. Najbolj opazno - in ne naključno - prav v Belgiji, kjer so ogorčeni kmetje z milijoni litrov (pre)poceni mleka nedavno gnojili polja.
Zdaj ko se cene surovega mleka v Uniji in tudi zunaj nje spet zvišujejo in se vsaj med krojači skupne kmetijske politike krepi optimizem, da so bili sprejeti ukrepi za stabilizacijo razmer v mlečni proizvodnji pravšnji, morajo tudi zaradi protestiranja kmetov iskati rešitve za vmesni čas. Do takrat, ko bo prireja mleka spet rentabilnejša, če že ne dobičkonosna.
V Sloveniji, kjer so se cene mleka v zadnjih mesecih ustalile na povprečno višji ravni, kot je bila v Uniji (tudi zato, ker so domače mlekarne zategovale pasove pri sebi v želji za krepitev partnerskega odnosa s svojimi zvestimi dobavitelji), kmetje niso uprizarjali protestov. Še ne. Tudi v Bruselj pred evropsko oblast niso hodili protestirat, čeprav podpirajo proteste stanovskih kolegov iz drugih držav. So pa nezadovoljni s splošnimi razmerami in posledicami gospodarske krize, ki jih ni obšla. Pripravljeni so enako odločno pokazati, kje so najbolj občutljivi in ranljivi. Tega se bržkone zaveda tudi kmetijski minister Milan Pogačnik, ki je že avgusta obljubil, vlada pa je potem s sprejeto novelo uredbe o finančni pomoči po nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu zagotovila, da bo kmetom izplačanih skupno štiri milijone evrov pomoči iz evropskega ukrepa de minimis. Poleg pridelovalcev pšenice, ki jim je letino letos pobralo vreme, je bodo namreč deležni tudi proizvajalci mleka (dva milijona), ki zaradi znižanja odkupnih cen ne zmorejo pokriti proizvodnih stroškov.
Statistika censkega mlečnega dogajanja pri nas potrjuje, da so se cene mleka pri nas začele zniževati januarja letos, a manj izrazito kot v drugih državah. Domače mlekarne so bile dobra mati. Še sreča, po svoje, da smo tako majhni in vsaj tokrat zato manj na prepihu. V sedmih mesecih leta se je nekoliko zmanjšal odkup, kaže statistika. A to še nujno ne pomeni, da se je zmanjšala prireja, ampak da je več mleka ostalo na kmetijah, kjer so ga sami predelali in prodali. Navsezadnje je prav letos pri nas zacvetela prodaja mleka iz mlekomatov. Podjetni kmetje so se hitro znašli in investirali (tudi s pomočjo subvencij) v tovrstno prodajo surovega mleka. Uspešna poslovna poteza jim že prinaša rezultate, ki jih - kako značilno slovensko! - spremlja zavist čakajočih na pomoč. Tistih, ki so prepričani, da jim jo morajo zagotoviti država in oblast v Bruslju - za mehko izgubljanje tal pod nogami do ne tako oddaljenega leta 2015, namesto trdega pristanka, ki najbolj strezni in lahko skisa še tako dobro domače mleko.
Iz sredinega tiskanega Dela
