Tiskane izdaje
Finska ministrica za evropske zadeve Tytti Tuppurainen je pojasnila, da soglasja ni bilo. Tako bo predsednik evropskega sveta Donald Tusk uvrstil temo na vrh EU, ki bo potekal v četrtek in petek. Komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn je izrazil obžalovanje, ker članicam ni uspelo sprejeti odločitve. »To ni trenutek, na katerega bi bili lahko ponosni,« je povedal.
Glede razvoja dogodkov v prihodnjih dneh je krožilo več scenarijev. Ključno utegne postati samo vprašanje datuma dejanskega odpiranja pogajalskih poglavij. To bi se lahko zavleklo globoko v prihodnje leto, ko bi reforma pristopnega procesa, kakršno si želi Pariz, že bila sprejeta.
Negotovo je tudi, ali bosta obe kandidatki v enakem položaju. Glede Severne Makedonije, ki je s prespanskim sporazumom in reformami v očeh vseh drugih v zadostni meri izpolnila pogoje, je Francija bolj ali manj izolirana. Nizozemska je še poudarila nujnost sprejetja zakonodaje o neodvisnem javnem tožilstvu.
Pri vprašanju Albanije ima po neuradnih informacijah na svojih strani še Dansko in Nizozemsko. Med današnjimi pogajanji se je sicer pojavil predlog, da bi odločanje o Severni Makedoniji ločili od odločanja o Albaniji, a premika glede tega še ni bilo.
Francoska državna sekretarka Amélie de Montchalin je ob prihodu na zasedanje pojasnila, da v Parizu ne nasprotujejo sami širitvi, temveč želijo reformirati celoten pristopni proces. Tako bi po njihovih načrtih postal bolj verodostojen tako za balkansko regijo kot za celotno Evropo.
Med drugim bi po francoskih predstavah moral biti zagotovljen večji nadzor izpolnjevanja med pogajanji sprejeti zavez in reform. Tudi v primeru odstopanja kandidatk od začrtane poti bi proces laže prekinili. To naj bi v praksi omogočili bolj postopno pristopanje, ne da bi bil ogrožen pristop kot cilj.
Kitajska in Rusija na preži
Nemški državni sekretar Michael Roth je na drugi strani izrazil razočaranje, »ker očitno nismo v stanju izpolniti večkrat obljubljenega – začetka pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo«. Tudi evropska komisija je že potrdila, da obe državi kandidatki izpolnjujeta pogoje.
»Če ne bomo uspeli hitro z demokracijo, pravno državo in regionalno spravo, bodo morebitni politični prazni prostor na Zahodnem Balkanu zasedli drugi,« je posvaril Roth. Ti po njegovem mnenju nimajo veliko skupnega z demokracijo in pravno državo. Konkretnih držav ni omenil, a v mislih je imel predvsem Kitajsko in Rusijo.
»So del družine«
Tudi v Avstriji so odločni zagovorniki začetka pogajanj. Po besedah vodje avstrijske diplomacije Alexandra Schallenberga so balkanske države del Evrope. »Obkrožene so s članicami EU. Pri migracijah in drugih vprašanjih so že pokazale, da so del družine,« je povedal.
Slovenski zunanji minister Miro Cerar, ki se udeležuje zasedanja v Luxembourgu, je že včeraj opozoril, da bi negativna odločitev povzročila dodatno nestabilnost v regiji, EU pa prekršila svojo obljubo. Premier Marjan Šarec je glede tega pisal voditeljem drugih držav članic in predsedniku evropskega sveta. V pismu je izrazil nasprotovanje vnovični preložitvi rešitve.
