Tiskane izdaje
Toliko državljanov je bilo zadnji dan januarja brez dela. So res menili, da bodo z neumnim skrivanjem obvarovali premierko? Z igrico »pomagajmo vladi« so povzročili bistveno večji škandal, kot bi ga objava rekordne brezposelnosti v državi. Ker uradnih podatkov ni bilo od nikoder, so novinarji sami začeli preračunavati odstotke, proučevati dostopne podatke in kmalu prišli do številke. Ko je bila znana, je postalo jasno, zakaj je statistično poročilo zamujalo in zakaj v njem manjka najpomembnejša informacija.
Nezaposlenost velika
Vlada in zavod sta bila razgaljena, toda tudi to še ni bilo dovolj. Gospodarski minister Đuro Popijać na jutranji tiskovni konferenci ni hotel razkriti magične številke; raje je zatrjeval, da tretjina evidentiranih sploh ne bi smela biti na zavodu za zaposlovanje. In da je realna nezaposlenost za tretjino manjša od registrirane, ki znaša skoraj 19 odstotokov. Novinarji so vztrajali in ga istega dne še enkrat vprašali; naposled je uradno potrdil neprijetno številko. In dodal, da ničesar ne skrivajo, vendar bi radi o težavah na trgu dela »govorili na pravi, transparenten in mednarodno priznan način«. V razpravo je nato vstopila še Kosorjeva. »V celoti zavračam podtikanja, da je vlada skrivala ali nameravala skriti podatke o nezaposlenosti. To bi bilo neumno, vlada pa od tega ne bi imela nobene koristi,« je zatrdila.
Ni pomagalo. Javnost je na takšne manipulacije, skrivalnice in prirejanja že tako navajena, da takšnim pojasnilom ne verjame več, tudi če bi bila premierka povsem iskrena. Ker pa je Kosorjeva z ministri v zadnjem času izvedla kar nekaj podobnih političnih akrobacij, ki so se ji vrnile kakor bumerang, ni verjeti, da o vsem skupaj ni vedela nič. Dodala pa je, da mnogi prijavljeni na borzi dela v resnici ne iščejo službe, temveč se prijavljajo zgolj in samo zaradi raznih dodatkov in nadomestil. Januarja, je še pripomnila, se je nezaposlenost povečala tudi zato, ker želijo mnogi do dobro plačanega (sicer enomesečnega) dela popisovalca ob državnem popisu, za kar pa potrebujejo potrdilo zavoda za zaposlovanje. Takšna pojasnila so naletala na posmeh, čeprav se za delo popisovalca zanima res veliko ljudi.
Brezposelni in TV Jadranka
Sum, da je šlo za povsem namerno prikrivanje številk, je dokazala tudi vladi servilna HTV. Na dan, ko se je javnost na veliko spraševala, kakšna je magična številka in zakaj jo vlada skriva, je imela javna (državna) televizija v osrednjih nočnih poročilih, Dnevniku 3, neposredno zvezo s premierko, ki je dolgih osem minut razpredala o svojih zunanjepolitičnih uspehih in preganjanju komunističnih zločincev. Na tisoče gledalcev je čakalo, kdaj bo (vladi in HDZ izredno naklonjena) voditeljica Dijana Čuljak Šelebaj postavila najbolj vroče vprašanje o brezposelnosti. Niso ga dočakali.
Šelebajeva je po ostrih očitkih vendarle priznala, da se je z vladnim tiskovnim predstavnikom dogovorila, da bodo vprašanja le zunanjepolitična. S takšnim početjem je HTV znova upravičila svoj posmehljiv naziv TV Jadranka. Sicer se nacionalna RTV hiša že več mesecev obnaša, kakor da je v volilnem štabu HDZ. Najbolje je dogajanje opisal komentator portala Index Tomislav Kaluški: »Pravila na javni televiziji so jasna. V volilnem letu ni politike. Če politika je, potem je usmerjena k poveličevanju premierke, blatenju nekdanjega premiera in omalovaževanju opozicije. Pri teh pravilih ni izjem, za vse preostalo so sankcije.«
Skrivanje v volilnem letu
Mediji so pred dnevi povsem pravilno posumili, da zamujanje podatkov za januar ne pomeni nič dobrega. Sum, da za zamudo stoji vlada, ki si v volilnem letu ne želi slabih novic, se je potrdil, in to takoj, ko se je razvedelo, da je številka brezposelnih višja od vseh najbolj črnih medijskih špekulacij. S strmim naraščanjem njihovega števila pa se uresničujejo tudi tiste številke, ki so jih konec lanskega leta napovedovali ekonomski strokovnjaki: da bo že v prvem četrtletju 2011 številka dosegla rekordno vrednost 350.000 (plus). Zato imajo tudi največji optimisti in podporniki vladne politike velike težave, kam v te trende umestiti napoved premierke, da bo letos delovno aktivirala kar 150.000 nezaposlenih.
Medijske špekulacije, da je brez dela več kakor 330.000 ljudi, so se pokazale za točne, kakor tudi podatek, da je brezposelnost najvišja v zadnjih osmih letih. Samo v mesecu dni je brezposelnost narasla za skoraj 15.000 ljudi. Zavod za zaposlovanje je skušal dejstvo, da ni navajal konkretnih številk, upravičiti z anketno metodologijo Unije in OZN. Najbrž so v zavodu predvidevali, da bodo podatki, kakor je tisti, da se je »izhodnost« iz nezaposlenosti v primerjavi z lanskim januarjem povečala kar za petino, ali pa, da se rast nezaposlenosti upočasnjuje, zadovoljili in očarali javnost.
Nato se je iz ljudi, ki čakajo na službo, nekoliko ponorčeval še zdravstveni minister Darko Milinović, češ da je zelo malo tistih, ki aktivno iščejo zaposlitev. Minister je očitno preslišal drobno, a simbolično novico, da se je na primer za nekaj položajev v kliničnem centru Reka prijavilo kar 400 ljudi. Iskali so čistilke, in še to le za določen čas. Med njimi je bilo pet moških. Za Milinovića to očitno niso aktivni iskalci zaposlitve. Po tem, ko je nezaposlene obtožila, da so na borzi samo zaradi dodatkov in nadomestil, je premierka še naprej dokazovala, da v državi ni nič narobe (nekateri temu sicer zlobno pravijo izguba stika z realnostjo): pojasnila je namreč, da so januarja Hrvatje kupili več osebnih vozil kakor januarja lani in da je to dokaz, da se v državi živi - bolje.
