Skrivna mučilnica Cie v Litvi

V ZDA se je znova razvnela razprava o mučenju, ki ga je Busheva administracija odobrila po napadih 11. septembra 2001. Kakor poroča ABC News, ki se sklicuje na neimenovane nekdanje sodelavce Cie, je bil tretji tajni zapor Cie v Evropi - ob tistem na Poljskem in v Romuniji - nedaleč od Vilniusa, prestolnice Litve. Cia je ta skrivni zapor, v katerem je s »specialnimi zasliševalnimi tehnikami«, tudi z razvpitim »vodnim deskanjem«, obdelovala domnevne pripadnike Al Kaide, menda zaprla šele konec leta 2005, torej po tem, ko so ameriški mediji začeli poročati o skrivnih zaporih Cie na stari celini.

Kot poroča televizijska mreža ABC News, je Cia v skrivnem litovskem zaporu zadrževala najmanj osem zapornikov vsaj leto dni. Domnevni teroristi oziroma pripadniki teroristične mreže Al Kaida so bili tam izpostavljeni različnim zasliševalnim tehnikam, med katerimi je nabolj znano tako imenovano vodno deskanje (waterboarding). Pri tej tehniki zasliševalci vzpostavijo razmere navideznega utapljanja. Zasliševanca poskušajo zlomiti tako, da v njem zbudijo smrtni strah, da se bo zdaj zdaj utopil oziroma umrl.

 

Vodstvo Cie je zavrnilo sleherni komentar o trditvah ABC News, medtem ko je litovsko veleposlaništvo v Washingtonu zanikalo obstoj tajnih zaporov. Toda vodstvo teve mreže trdi, da je imelo vpogled v knjigo poletov, v kateri so zabeleženi različni poleti s Cio povezanih letalskih družb med Litvo, Tajsko, Poljsko, Romunijo in Marokom.

 

Z omenjenimi trditvami je razprava o mučenju in skrivnih mučilnicah Cie na tujih tleh, ki jih je odobrila Busheva administracija, znova dosegla Evropo. Kajti ne samo Poljska in Romunija, ampak tudi Litva je država podpisnica konvencije proti mučenju in drugim okrutnim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je generalna skupščina OZN slovesno sprejela na mednarodni dan človekovih pravic, 10. decembra 1984.

 

Med najbolj bizarne podrobnosti, povezane s skrivno mučilnico v Litvi, sodi odgovor enega od nekdanjih sodelavcev Cie na vprašanje o protiuslugah, ki so jih ZDA morale v zameno zagotoviti oblastem v Vilniusu. Po njegovih besedah protiusluge sploh niso bile potrebne, kajti oblasti v Litvi so bile kratko malo »vesele, da smo pogovorni partnerji«. Vilnius si je od privoljenja v vzpostavitev tajnega zapora obetal zgolj izboljšanja odnosov z ZDA - in nič več.

Več v sobotni tiskani izdaji Dela