Tiskane izdaje
Berlin – Službi za varstvo ustave, ki deluje proti skrajnežem vseh barv, je temeljito spodletelo, saj so se zločinci, imenovani Nacionalsocialistično podzemlje, več kot trinajst let sredi Nemčije uspešno skrivali, morili in ropali.
Najkočljivejši namig je, da je bil najmanj eden od trojice iz Zwickaua v preteklosti informator tajne službe. Še več, Frankfurter Allgemeine Zeitung je poročal, da je bil leta 2006 pri usmrtitvi Turka v Kasslu v deželi Hessen (ena od desetih smrtnih žrtev, ki jih pripisujejo celici) na prizorišču zločina neki njen sodelavec. Še več, po policijskih informacijah, na katere se sklicuje več nemških medijev z Bildom na čelu, je bil agent blizu prizorišča še petih drugih usmrtitev. Zaradi takšnih poročil je skrivnost operacij Nacionalsocialističnega podzemlja še večja.
Kje so vzroki za neuspeh službe, naj bi pokazale preiskave na več ravneh, v sami službi in tudi v zveznem parlamentu. Kočljiva ostajata udejstvovanje in plačevanje informatorjev iz neonacističnih struktur, ki službo seznanjajo z notranjim dogajanjem v njih in načrti za akcije. Član parlamentarne komisije za nadzor tajnih služb Hans-Christian Ströbele iz Zelenih je opozoril, da skrajneži, ki v zameno za plačilo začnejo sodelovati z državo, po svojem intimnem prepričanju ostajajo rasisti in skrajni desničarji. Zato da tajne službe od njih ne dobivajo najpomembnejših informacij.
Kot že večkrat po zločinih in izbruhu škandalov, povezanih z neonacisti, se je sprožila razprava o prepovedi skrajne desničarske Nacionaldemokratske stranke (NPD), ki s parolami neredko namiguje na čase Adolfa Hitlerja. Stranka je vsaj posredno povezana z neonacističnimi krogi in deluje kot njihovo politično zatočišče. Na zvezni ravni je daleč o petodstotnega volilnega praga, toda na nekdaj socialističnem vzhodu Nemčije je v zadnjem desetletju dosegla nekaj uspehov. Že dva mandata ima poslance v parlamentih dveh dežel, v Brandenburgu in Mecklenburg-Predpomorjanskem.
Za opozicijske socialdemokrate je nesprejemljivo, da NPD na podlagi svojih volilnih dosežkov dobiva denar za delovanje – tako kot vse druge stranke – iz državne blagajne. Zato bi po njihovem mnenju morali čim prej sprožiti postopek za njeno prepoved. Tudi krščanski demokrati kanclerke Angele Merkel so se na kongresu v Leipzigu obvezali, da bodo pravno proučili poti za prepoved. Takšno odločitev mora po nemški ureditvi sprejeti zvezno ustavno sodišče. Doslej so prepovedali le dve stranki, leta 1952 Socialistično stranko rajha (naslednica Hitlerjeve NSDAP) in štiri leta pozneje komunistično stranko.
NPD lahko v nemških mestih uradno organizira svoja zborovanja in demonstracije. Levičarske, mirovniške in druge skupine poskušajo najprej po pravni poti onemogočiti njihove hujskaške prireditve. Sodišča po drugi strani shode skrajne desnice praviloma obravnavajo kot pravico do zborovanja in svobodnega izražanja mnenj. Njeni nasprotniki, ki trdijo, da skrajno desničarstvo ni svoboda govora, temveč kaznivo dejanje, nato poskušajo preprečiti zborovanja z državljansko neposlušnostjo, kakršna je, recimo, blokada cest, po katerih hočejo korakati skrajni desničarji.
Postopek za prepoved NPD je že leta 2001 sprožila tedanja rdeče-zelena vlada kanclerja Gerharda Schröderja. Uspeha ni bilo. V postopku pred ustavnimi sodniki se je razkrilo, da veliko obremenjujočih citatov, s katerimi so utemeljevali neustavnost dela stranke, izvira od članov in funkcionarjev NPD, ki so kot informatorji delali za tajno službo. Tako na koncu sploh ni bilo razvidno, ali niso sodelavci tajne službe v resnici spodbujali ravnanja, ki bi utemeljilo prepoved. Ustavni sodniki so postopek prekinili.
