Skrivnostni korenčki in palice

Washington - Točno sedem mesecev in en dan po tem, ko je ameriški predsednik Barack Obama za svojega posebnega odposlanca za Sudan imenoval upokojenega generalmajorja Scotta Grationa, je nova ameriška administracija razglasila novo politiko do te afriške države, kjer je bilo v državljanski vojni v zadnjih šestih letih in pol ubitih skoraj 400.000 ljudi. Obama in zunanja ministrica Hillary Clinton sta v ponedeljek ločeno napovedala, da imajo ZDA novo strategijo, nista pa je predstavila, saj so tako »spodbude«, s katerimi namerava Washington nagraditi Kartum, če bo izvajal mirovni sporazum, omogočil referendum o samoodločbi v južnem delu države, ustavil genocid in odrekel gostoljubje mednarodnim teroristom, kakor dodatne sankcije, če tega ne bo storil, zapisane v tajnem dodatku k novi strategiji, ki ga javnosti niso pokazali.

Preden je Obama postal 44. predsednik ZDA, se je zelo ostro zavzemal za tršo politiko do režima v Kartumu, nastopal na srečanjih nevladnih organizacij, ki so opozarjale na genocid v Darfurju, in celo prispeval predgovor h knjigi Ni na našem seznamu: Misija za konec genocida v Darfurju in onstran, ki sta jo napisala znana aktivista Don Cheadle in John Prendergast. Ko se je prvi temnopolti predsednik v ameriški zgodovini konec januarja preselil v Belo hišo, se je zdelo, da je Sudan zaradi obilice drugih domačih in mednarodnih težav, s katerimi se je moral spoprijeti, izginil tudi z »njegovega seznama«. Da nova administracija nima izdelane strategije do Sudana, se je pokazalo na začetku marca, ko je mednarodno kazensko sodišče zaradi zločinov proti človečnosti izdalo mednarodno tiralico za sudanskim voditeljem Omarjem el Baširjem, ta pa se je odzval tako, da je iz države izgnal mednarodne humanitarne organizacije.

»Če predsednik verjame v retoriko, ki jo je sam uporabljal, in po mojem verjame, potem so mu slabo svetovali, ker ni nič naredil. Neodločnost pomaga tistim, ki izvajajo zločine,« je bil sredi marca odločen dotedanji ameriški posebni odposlanec za Sudan Richard Williamson. Na položaju ga je takrat zamenjal eden od upokojenih generalov, ki so med predvolilno kampanjo pomagali Obami in ga javno podpirali, aktivistom pa je imenovanje Scotta Grationa, ki se je rodil misijonarjema v Kongu in bil tudi sam begunec, zbudilo upanje, da se bo nova administracija res aktivneje posvetila odpravljanju sudanske krize.

Sedem mesecev priprav in nesoglasij

V Beli hiši so takrat napovedali, da bodo odločnejše ukrepe začeli izvajati, ko bodo sprejeli novo politiko do Sudana. Proces sprejemanja je trajal več kot sedem mesecev, med tem pa je Gration z izjavami, da mora Washington omiliti politiko do vojaškega režima v Kartumu, in izogibanjem besedi genocid večkrat razbesnel tako aktiviste kot politike, ki so se zavzemali za ostrejšo politiko do Sudana. Zaradi njegovih sestankov z nekdanjim svetovalcem za nacionalno varnost predsednika Reagana Robertom McFarlanom, ki je bil eden od glavnih udeležencev škandala zaradi prodaje orožja Iranu in podpiranja kontrasov v Nikaragvi, v zadnjem času pa mu je režim v Kartumu plačal 1,3 milijona dolarjev za lobiranje v novi ameriški administraciji, pa je več humanitarnih organizacij v pismu Obami zahtevalo, naj ga odstavi.

Grationa, ki je v ponedeljek skupaj s Clintonovo in ameriško veleposlanico Susan Rice oznanil novo politiko do Sudana, niso odstavili. Pač pa so zelo omilili njegove nasvete, da je treba Sudanu zlasti ponuditi »sladkorčke« in ga odstraniti s seznama podpornikov mednarodnega terorizma, za kar se je pred senatnim odborom za zunanje zadeve zavzemal še konec julija. »Naši obveščevalci nimajo nobenih dokazov, da je Sudan državni podpornik terorizma. To je politična odločitev,« je takrat izjavil upokojeni generalmajor. V intervjuju za javni radio NPR pa je dodal, da je politika »korenčkov in palic dobra zgolj za vodenje oslov«.

Več v sredini tiskani izdaji Dela