Skupinska slika z gospo kanclerko

Ob številnih neodločenih volivcih Angela Merkel dobro ve, da tekma še ni končana.

Objavljeno
16. september 2013 10.30
Germany Election
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Barth – Ko v zaspano ladjedelniško in turistično mestece ob nemškem severnem morju pride na obisk kanclerka, politika zanima tudi nune. »Zdi se mi v redu!« je o Angeli Merkel, ki je konec tedna v Barth prišla poročat o dobrem položaju v Nemčiji po svoji vladavini, povedala sestra Marion.

»Všeč mi je!« je o kanclerki dejal tudi upokojenec Rethke, medtem ko so mladi krščanski demokrati v oranžnih majicah z napisom Team Deutschland razdeljevali predvolilni propagandni material. Angela Merkel je v temno modrem jopiču ter s skrbno urejeno pričesko in ličilom videti sveža, severnomorsko mestece v njeni domači deželi Mecklenburg - Predpomorjansko je bilo njena prva petkova predvolilna postaja. Sledila sta Osnabrück in Wuppertal na drugem koncu države in tako naprej vse do dvaindvajsetega septembra.

Ob številnih še neodločenih volivcih tudi krščanskodemokratska prvakinja dobro ve, da tudi teden dni pred volitvami tekma še ni končana. »Tako zelo je pametna, da jo je nemogoče prijeti, vedno se izmuzne!« se je v Barthu posmehovala uslužbenka Christa, ki je na glavni mestni trg sicer prišla past radovednost, a bo volila »v levo smer«. V petek pa so v reviji časopisa Süddeutsche Zeitung objavili socialdemokratskega kanclerskega kandidata Peera Steinbrücka z iztegnjenim sredincem in v Nemčiji se spet sprašujejo, ali si ni »Peerlusconi« spet zabil avtogol. Socialdemokrat je sicer le z gestami odgovarjal na vprašanje, kaj si misli o posmehovanju na svoj račun, v državi pa zdaj vrvi – ali je politik, ki pred fotografi iztegne sredinec, sploh lahko nemški kancler? Ali pa so se časi spremenili in je tudi politikom dovoljeno več? Socialdemokratski prvak si želi, da bi ga državljani vzeli takšnega, kakšen je, kar med vrsticami pomeni popolno nasprotje »izmuzljive« kanclerke. Pa mu je vsaj malo žal, da ni poslušal svojega predstavnika za tisk, ki je poskušal v zadnjem trenutku preprečiti objavo fotografije? »Upam, da je v državi dovolj humorja, da bodo te geste razumeli v sklopu vprašanja!« pravi Steinbrück.

Nemčija pa prihodnjo nedeljo ne izbira le med dvema popolnoma nasprotnima političnima slogoma, ampak tudi med številnimi političnimi in gospodarskimi razlikami. Čeprav vsaj na vladajoči strani pazijo, da ne bi preveč užalili morebitnega koalicijskega partnerja, je kanclerka v evropski politiki vseeno ošvrknila domnevno socialdemokratsko zavzemanje za evrske obveznice in skupne bančne varščine ter zavzemanje za višje davke za bogate. Sama verjame, da bi bili s tem prizadeta tudi nemška mala in srednje velika podjetja, ki ustvarjajo levji del delovnih mest. Z leve sredine pa zagotavljajo, da bodo poskrbeli za več socialne pravičnosti: za najnižjo zajamčeno plačo v vseh sektorjih, za višje pokojnine in nižje najemnine, za dostopno otroško varstvo in nego v starosti.

Nekaterim od teh predlogov tudi kanclerka ni nenaklonjena, še več, na začetku predvolilne kampanje so jo socialdemokrati ogorčeno obsojali, da krade njihove programe. Največji nemški politični stranki sta si morda bliže, kot pa bi v obeh želeli priznati pred volitvami, in tudi številni opazovalci menijo, da si prevladujoče javno mnenje še najbolj želi ponovne velike koalicije med njima, kakršno je Angela Merkel že vodila v svojem prvem mandatu. Sedanja kanclerkina liberalna partnerica se še naprej lovi na samem robu parlamentarnega preživetja, če bi Peer Steinbrück tudi v najboljšem scenariju hotel vladati brez unije CDU/CSU, bi se moral približati čisto na levo k Levici. Ta stranka velja za dedinjo vzhodnonemške komunistične partije, poleg tega pa gre na zadnjih raziskavah javnega mnenja slabše tudi idealnim socialdemokratskim partnerjem iz stranke Zelenih. Ni še mogoče napovedovati, koliko glasov bo nemškim konservativcem odvzela nova protievrska Alternativa za Nemčijo in levi sredini Pirati. Za prvo se nekateri ocenjevalci javnega mnenja celo bojijo, da bo pridobila skrajno desničarske glasove in prišla v parlament.

Ne glede na politične barve prihodnje nemške vlade pa je že zdaj jasno, da se bo morala kanclerka ali kancler bolj kot s predvolilnimi obljubami ukvarjati z drugimi nujnimi vprašanji za gospodarstvo in vso družbo. Zaradi jamstev za obnovljive vire energije se elektrika v državi skokovito draži, v evrskem prostoru nemški ekonomisti opozarjajo, da se skupni reševalni skladi in evropska centralna banka nagibajo k financiranju državnih proračunov. Nemčiji tudi nikakor ni vseeno, kako bo izvedena bančna unija in kako bodo njena podjetja ohranila konkurenčnost v svetu.