»Skupni evropski dom« še daleč do prave strehe

Strasbourg - Mihail Gorbačov, zadnji voditelj Sovjetske zveze in nobelovec za mir, je v svojem prvem nastopu pred poslanci parlamentarne skupščine Sveta Evrope pred dvajsetimi leti - bilo je julija 1989 - omenil zgodovinske besede o »skupnem evropskem domu«. Točno dve desetletji po tem dogodku je bil znova najbolj oblegani gost v Strasbourgu, kjer je sodeloval na prireditvah ob 60. obletnici ustanovitve Sveta Evrope.

Gorbačov, zadnji in hkrati edini sovjetski voditelj, rojen po oktobrski revoluciji, je v Strasbourgu dejal, da se mu je ideja o »skupnem evropskem domu«, ki je danes še bolj aktualna, kakor je bila pred dvajsetimi leti, pravzaprav porodila ob spremembah v takratni Sovjetski zvezi. Ideje glasnosti in perestrojke so se v osemdesetih letih iz Moskve namreč začele hitro širiti tudi v države nekdanje Vzhodne in Srednje Evrope.

Kmalu po tem, ko je prevzel vodenje sovjetske partije, je zato sklical sestanek držav varšavskega pakta in navzočim oznanil, da se Moskva ne namerava več vmešavati v njihovo notranjepolitične dogajanje. »Zijali so vame in niso mogli verjeti svojim ušesom ...!« je Gorbačov, ki je marca letos dopolnil 78 let, povedal v Strasbourgu.

Oblikovanje »skupnega evropskega doma«, o katerem je govoril pred dvajsetimi leti, si je takrat zamislil kot proces, v katerem bi morali po svojih najboljših močeh sodelovati vsi evropski narodi: mali, srednji in veliki. Vsak narod ima pravico do svobodne izbire in nihče nima pravice na kakršen koli način omejevati suverenosti posamezne države, se je Gorbačov spomnil svojih besed iz govora pred dvajsetimi leti.

Kot voditelj Sovjetske zveze si je, kakor pravi, na vso moč prizadeval, da bi Moskva dokazala privrženost tem besedam tudi v praksi. In jo tudi je. Na nemškem primeru, pravi Gorbačov. V zgodbi o združeni Nemčiji, ki jo je hladna vojna nekoč razdelila na dve državi. Padec berlinskega zidu je tedaj dramatično spremenil položaj v Evropi. Rezultat tega novega ozračja je bil evropski vrh novembra 1990 v Parizu, kjer so voditelji vseh evropskih držav podpisali listino o novi Evropi. Ta dokument je potem utiral pot za pravo evropsko enotnost, toda priložnost žal ni bila izkoriščena, pravi Gorbačov.

V Evropi so se namreč pojavile nove delitve in novi konflikti. Obljube, izrečene po padcu berlinskega zidu, so bile pozabljene. Tudi zato, ker Zahod še vedno narobe razume dogodke, ki so pripeljali do konca hladne vojne in do zloma Sovjetske zveze. Američane je začel mučiti »kompleks zmagovalcev«, ki so ga začeli »zdraviti« s širjenjem Nata do ruskih meja. Toda pred tem je Washington govoril povsem drugače, doda Gorbačov.

Spomnil je na svoje prvo srečanje z Ronaldom Reaganom, ki mu je že kar na začetku začel deliti lekcije. Toda že po nekaj minutah ga je Gorbačov odločno prekinil in ga spomnil, da ni nikakršen učenec, on pa da ni nikakršen učitelj. »Reagan se je najprej zmedel, nato pa se je brž zbral in pogovarjati sva se začela kot človeka. Dialog in medsebojno razumevanje rešujeta vse,« pravi Gorbačov in doda, da je današnjo Rusijo preprosto treba razumeti. Moskva namreč od svojih partnerjev ne zahteva nič drugega kot enakopravnost in spoštovanje.

Več v torkovi tiskani izdaji Delo