Tiskane izdaje
Prav od tam je bilo treba poslati opozorilo, ki ga vsebuje poročilo IMF, namenjeno vladam po svetu: »Če se ne bo določilo, kako izpeljati nujne prilagoditve v srednjem roku, bo oblak negotovosti še naprej visel nad mednarodnim gospodarstvom, kar pomeni tveganje, da se bosta v bližnji prihodnosti zmanjšali proizvodnja in zaposlenost.«
Tokio znova gosti letni sestanek dveh svetovnih institucij, in to po 50 letih, v katerih je japonsko gospodarstvo raslo, nazadovalo, upadalo in tavalo med različnimi poskusi, da bi si povrnilo izgubljeno vitalnost. Ko so se leta 1964 v tem mestu zbrali finančni voditelji sveta, je bila Japonska »gospodarski čudež«, uvrstila se je v klub razvitih, le štiri leta pozneje pa postala druga največja gospodarska sila sveta (takoj za ZDA). Istega leta je Tokio gostil poletne olimpijske igre, ki so mu jih najprej dodelili leta 1940, nato pa jih odvzeli zaradi zasedbe Kitajske (igre so takrat preselili v Helsinke). Zdelo se je, da so za vedno minili hudi časi, ki so iz vzhodne Azije naredili pohabljenca.
Bojkot Kitajske
Ko se je v torek začel letošnji sestanek IMF in WB, na svetovnem zemljevidu gospodarske rasti skorajda ni bilo svetle točke. Medtem ko je IMF na vse strani razpošiljal opozorila, je njegova predsednica Christine Lagarde posvarila, da svet ne bi prenesel nadaljnjega zaostrovanja napetosti med Tokiom in Pekingom v zvezi z otočjem v Vzhodnem kitajskem morju. »Kitajska in Japonska sta ključna gospodarska vzvoda, ki se ne smeta obremenjevati z ozemeljskim sporom,« je Christine Lagarde pred zasedanjem izjavila na srečanju z japonskimi novinarji. »Trenutno stanje v svetovnem gospodarstvu zahteva, da se Japonska in Kitajska v celoti posvetita tem problemom.«
Toda Kitajska je sklenila, da bo sestanek v Tokiu bojkotirala. Predstavniki štirih kitajskih državnih bank se zasedanja niso udeležili, časopisna agencija Xinhua pa je pojasnila, da so se Komercialna banka Kitajske, Bank of China, Kitajska konstrukcijska banka in Kmetijska banka Kitajske umaknile s seznama 20.000 udeležencev, in to zaradi slabših odnosov in spora v zvezi z nenaseljenim otočjem, ki ga Kitajci imenujejo Diaoyu, Japonci pa Senkaku.
Tako se je že na začetku sestanka v Tokiu ustvarila slika neizbežnih težav, ki jih bo vzhodna Azija morala prestati zaradi ponovnega presežka strasti in pomanjkanja razuma. Hkrati sta Japonska in Južna Koreja napovedali, da bosta ustavili izmenjavo valut, ko bo zadnjega dne oktobra sporazum o tem potekel, dejstvo pa je, da je bila tudi ta odločitev sprejeta zaradi drugega nenaseljenega otočja, ki ima prav tako dve imeni – Takešima v japonščini in Dokdo v korejščini – in glede katerega obstaja spor med Tokiom in Seulom.
Hujskaška kakofonija
Zasedanje najmočnejših finančnih sil na svetu tako poteka v senci napetosti med prvo, drugo, tretjo in četrto največjo gospodarsko silo Azije. Največjo skrb zbuja misel, da se je spor zaradi otokov razplamtel, ker nobena od omenjenih držav ni sposobna poiskati dobre formule za lastne gospodarske probleme in ker se nobena od njihovih vlad ni sposobna upreti populizmu z nacionalističnim nabojem v časih, ko se pripravlja na volitve, kot se to trenutno dogaja v Južni Koreji, ali kadar si prizadeva preprečiti predčasne volitve in morebiten padec z oblasti, kot se to dogaja z japonskim premierom Jošihikom Nodom.
Ko se je pred zasedanjem IMF in WB v hujskaško kakofonijo vključila še Severna Koreja, katere komisija za nacionalno obrambo je izdala sporočilo, v katerem navaja, da ima »strateške rakete, v katerih dosegu niso le oporišča marionentih sil in ameriških imperialistov na korejskih tleh, temveč tudi Japonska, Guam in ameriška celina«, se je zdelo, da tokrat Pjongjang še najbolj spominja na otroško ropotuljico. Seveda se ne sme pozabiti, da ima Severna Koreja jedrsko bombo in da lahko tudi z nenatančnimi izstrelki ogrozi svetovni mir. Vendar se prava nevarnost kljub vsemu skriva v skaljenih odnosih med njenimi sosedami, ki lahko, tudi če se ne bodo spustile v vojno, bistveno ogrozijo svetovno gospodarsko rast.
Medtem ko glas razuma v kitajskih medijih opozarja, da bi »trgovinska vojna« z Japonsko, o kateri razmišljajo nekateri v Pekingu, najbolj drago stala samo Kitajsko, kitajske patruljne ladje še naprej plujejo okoli spornih otokov, Toyota in Honda pa v septembru opažata močno upadanje prodaje svojih avtomobilov na kitajskem trgu (48,9 oziroma 40,5 odstotka). »Negotovost je vse večja, zaupanja je malo, finančni sektorji pa šibki,« je iz Tokia opozoril IMF. »Zato pomembne fiskalne dosežke spremlja šibka rast ali celo recesija.« Toda otoki so še vedno pomembnejši.
