Slaba banka po špansko: Slaba ideja ali dobri rezultati?

Slaba banka naj bi obrodila­ ­dobre rezultate. V Španiji­ so jo ustanovili, da bi nanjo prenesli­ velik del toksičnega­ nepremičninskega sektorja, zaradi­ katerega se je znašlo na robu nemalo bank. Prav pok gradbeniško-nepremičninskega­ ­balona je razlog za recesijo in zdaj že skoraj 27-odstotno brezposelnost.

Pomislekov o slabi banki je bilo precej, nekateri domači strokovnjaki so jo vnaprej označevali za slabo zamisel. Konec lanskega leta je bila nato res ustanovljena Sareb – družba za upravljanje bančnih terjatev, na katero so prenesli toksična (nepremičninska) posojila nekaterih nacionaliziranih španskih finančnih institucij (BFA – Bankia, Catalunya Banc, NCG Banco – Banco Gallego in Banco de Valencia). Ustanovitev je bila eden od pogojev, da je Evropska unija za sanacijo bančnega sektorja v celoti odobrila sto milijard evrov posojila oziroma samo lani 41 milijard.

Sareb je postala, kakor so takrat zapisali pri ACB, »prva nepremičninska agencija v Evropi, ki po aktivi presega celo največje nepremičninsko podjetje, francoski Unibail-Rodamco«. Nanjo so prenesli od gradbenih zemljišč in nedokončanih projektov do več deset tisoč neprodanih stanovanj investitorjev, ki so propadli oziroma imajo težave pri odplačevanju kreditov. Minister za gospodarstvo Luis de Guindos je pred kakšnim letom napovedal, da naj bi si bremena (za več kot 51 milijard evrov zaseženega premoženja in slabih kreditov) osvobodili v desetih ali petnajstih letih, ne z izgubo. Cilj je prodati 45.000 nepremičnin v petih letih in pri tem doseči letni donos na kapital v višini od 13 do 14 odstotkov v petnajstletnem ­življenjskem ciklu.

Potem ko so ustanoviteljem slabe banke očitali, da je začela čisto prepočasi, kakor so jo tudi ustanavljali s preveč obotavljanja, je posamezne posle zdaj že sklenila. Do junija letos so resda prodali komaj 700 nepremičnin, na bolje se je obrnilo avgusta, ko se so znebili za 245 milijonov toksičnih posojil, ki so si jih nakopali pri nepremičninskem podjetju Colonial. Kupec je ameriški investicijski sklad Burlington Loan Management, znan po naložbah na Islandiji.

Strokovnjaki opozarjajo, da zdaj Španija ni več samo na prodaj,­ ampak končno prihajajo tudi kupci in so se vendarle začeli sklepati posli. Po nedavnem pisanju El Paísa nemalo investitorjev, povečini iz ZDA, odkupuje stanovanjske objekte, nepremičninska podjetja ali prav tako dolgove. Medtem ko so še pred dvema letoma opozarjali, da je Španija »radio­aktivna« in njen nepremičninski sektor »nadvse toksičen«, nekateri že označujejo ta sektor za »rešiteljskega«. Pred tedni je ameriško investicijsko podjetje H.I.G. Capital od slabe banke Sareb odkupilo polovico od tisoč nepremičnin, zajetih v tako imenovani »operaciji bik«. Za 50 milijonov evrov so se dokopali do poceni in cenenih stanovanj, povečini razpršenih po predmestjih Madrida, Valencie, Seville, Malage, Murcie in Kanarskih otokov.

Primerov je še več, od aprila so tuji investicijski skladi menda pokupili za več kot dve milijardi evrov nepremičnin. Za mnoge je to dobra novica, slikovito jo opisujejo kot spust jastrebov na mrhovino, bolj nejeverni in nezaupljivi svarijo, da v finančni sistem resda priteka svež denar, vendar s tem prevelik kos domače ekonomije prehaja v tuje roke. Po letih mirovanja je zdaj dinamike, kakor upajo nekateri, vendarle že toliko, da se cene nepremičnin počasi lepijo z dna. Ni nepomembno, da so od začetka krize v povprečju padle za 30 do 40 odstotkov.

Slaba banka prinaša tudi kopico praktičnih problemov: vojska ljudi se prebija skozi papirje, neredko nepopolne, z manjkajočimi naslovi in napačnimi ključi.

Toksični krediti

Delež slabih terjatev se v Španiji kljub slabi banki še vedno povečuje: po podatkih Banke Španije so junija letos toksična posojila (ki so jih banke, hranilnice ... odobrile bodisi fizičnim bodisi pravnim osebam) predstavljala rekordnih 11,6 odstotka posojil oziroma 176,42 milijarde evrov. V primerjavi z junijem 2012 se je vrednost slabih posojil (takih, ki niso bila odplačana že tri mesece ali več) povečala za dobrih osem milijard evrov; pred dobrim letom je bil njihov delež približno 9-odstotni. Število slabih posojil, posebno tistih, ki so povezana s spodletelimi nepremičninskimi posli, bo po napovedih naraščalo vsaj do prvega četrtletja 2014. Od izbruha krize leta 2008 so po nekaterih podatkih prešteli za 300 milijard evrov slabih terjatev.