Berlin - »Ne Evropa, marveč ustava nam je prinesla demokracijo kot način življenja,« je ob 60. obletnici nastanka Nemčije in uveljavitve ustave zatrdil nekdanji nemški predsednik Richard von Weizsäcker. Politik, ki je leta 1985 v prelomnem govoru ob 40. obletnici konca vojne dan nemške kapitulacije označil za dan osvoboditve Nemcev (od nacionalsocialistov), je prepričan, da Nemčija v Evropi nadaljuje nepovratno in prvo pot k takšni demokraciji. »To je moj ustavni patriotizem,« je izjavil za Süddeutsche Zeitung.
V povojnih desetletjih, ko so Nemci zaradi zgodovine imeli poseben odnos do nacije in države, je temeljni zakon – takšno je uradno ime ustave – postal prava točka identifikacije ljudi. Zavezanost svobodnjaškim vrednotam v njem naj bi bilo pravo domoljubje. Danes, šestdeset let po njegovem sprejetju, še vedno velja za besedilo, ki je postalo gibalo razvoja demokracije (razen v sovjetski zasedbeni coni, iz katere je nastala Nemška demokratična republike) in vsega nemškega povojnega čudeža, ki ni imel le gospodarskih razsežnosti.
Po koncu hladne vojne in z združitvijo (na vzhodu je mit o ustavi veliko manj razširjen) je Nemčija sicer postajala drugačna država, ki se je postopoma reševala starih bremen in odločneje nastopa za zagotavljanje lastnih interesov. Kljub svarilom starost (Helmut Schmidt), češ da bi se morala zunanjepolitično bolj samoomejevati, pa je s svojo vojsko navzoča tudi daleč zunaj Evrope. Največji izziv za Nemčijo pa ostaja, kako lastne interese čim bolje preplesti z evropskimi v skupno korist.
A slavljenje ustave in uspehov je imelo predvsem notranjepolitične razsežnosti. Kljub svetlikanjem izza obzorja se Nemčija spoprijema z najhujšo gospodarsko krizo po vojni. V državi, ki je doživela veliko krizo po letu 1929, propad weimarske republike (vzpon Adolfa Hitlerja) in nato katastrofo leta 1945, pa so morda nekoliko pretirano nagnjeni k črnim vzporednicam. Ne samo da je ustava – kot je dejal novi stari predsednik Köhler – »svetilnik svobode«, tudi nemška demokracija je po vsebinski plati trdna in živahna. Nauk zgodovine je bil upoštevan.
Iz tiskane izdaje ponedeljkovega Dela.