Slavonijo uničili tisti, ki se ponujajo za rešitelje

Novinar Siniša Glavašević je imel morda najboljši vpogled v to, kaj se v resnici dogaja - da je Vukovar potisnjen na obrobje.

Objavljeno
15. november 2011 18.51
Posodobljeno
16. november 2011 05.15
Rok Kajzer, Zagreb
Rok Kajzer, Zagreb

Osijek – Hrvaška je bila tudi včeraj v znamenju Slavonije: predsednik je posthumno odlikoval legendarnega vukovarskega novinarja Sinišo Glavaševića, premierka Kosorjeva bo presenetljivo kandidirala v vukovarski volilni enoti, vse pa se je končalo pri Branimirju Glavašu. Omenjajo možnost, da bi njegovo slavonsko stranko HDSSB prepovedali.

Sin pokojnega hrvaškega novinarja Siniše Glavaševića je včeraj iz rok hrvaškega predsednika Iva Josipovića prejel red kneza Domagoja z ogrlico. Država se je tako simbolično vendarle oddolžila vojnemu poročevalcu iz Vukovarja, ki je ostal v mestu do padca. Potem ko so ga srbske enote zasedle, se je za njim izgubila vsaka sled. Posmrtne ostanke so leta 1997 našli v množičnem grobišču na Ovčari. Pogovor z novinarjem Darkom Hedlom, izjemnim poznavalcem stanja v Slavoniji, se je zato namesto z razmerami v regiji začel s Sinišo.

»Obtožujem vas za vso bolečino trenutka, v katerem je Vukovar spoznal, da med vami, člani sabora, vlade, predsednikom republike in četniki ni nobene razlike. Obtožujem vas za smrt Vukovarja,« je v obtožnici zoper hrvaško oblast tik pred padcem mesta med drugim zapisal Glavašević. Državna HRT je njegove kritične prispevke cenzurirala. Na vprašanje, ali ni ironično, da dobiva državno odlikovanje, ko pa je prav vrh (takratne) države obtožil izdaje, Hedl pravi, da je imel Josipović v mislih dve dejstvi.

Vukovar žrtvovan za ...?

Prvo, da je Glavašević resnični vojni junak in eden redkih novinarjev, ki je v mestu ostal do konca. Drugo, da je imel Glavašević najboljši vpogled v to, kaj se v resnici dogaja – da je Vukovar potisnjen na obrobje. »Imam pa grd občutek, da je nekomu ustrezalo, da se je zgodilo to, kar se je. Da bi z žrtvijo Vukovarja dobili mednarodno priznanje Hrvaške in da bi se pokazala vsa brutalnost takratne JLA,« pravi Hedl. To je tudi del odgovora na vprašanje, zakaj se na Hrvaškem te neprijetne teme še niso lotili. Vukovar in odgovornost takratne oblasti je še naprej tabu.

Hedl opozarja, da je v javnosti veliko primerov in zgodb, ki puščajo vprašanje, kaj se je dogajalo pred padcem mesta, odprto: od zgolj drobnih naporov, da se mesto reši, da so preboji neslavno propadli zaradi pomanjkanja politične volje, da je hrvaška oblast grobo obračunala z voditelji obrambe mesta po padcu, in naposled znamenitega pogovora s Tuđmanovim predstojnikom urada, ki kljub prošnji voditeljev obrambe mesta ni hotel zbuditi predsednika države, ne glede na to, da je bil Vukovar pred padcem.

»To najbolj zgovorno priča o vsem,« dodaja Hedl.

Še naprej veliki gospodar

Dan pa se je v Slavoniji končal – s kom drugim kakor z Branimirjem Glavašem. Z vse glasnejšimi informacijami, da se ustavno sodišče morda ne bo ustavilo le pri prepovedi, da obsojeni vojni zločinec sodeluje na volitvah, ampak se bo lotilo presoje, ali je delovanje njegove slavonske stranke HDSSB v skladu z ustavo. Stranko namreč de facto vodi in v njej odloča vojni zločinec, kar je v nasprotju z načeli ustave, na kar so sodniki opozorili že ob tem, ko so stranki prepovedali, da Glavaša postavi za nosilca volilnih list.

Drago Hedl je lani objavil knjigo o Glavašu, ki kaže na osrednjo težavo regije, še posebno pa Osijeka. To je seveda destruktivna politika Glavaša in njegove HDSSB. Na vprašanje, ali se je kaj spremenilo na bolje, odgovarja: »Nikakor ne«. Še naprej je neposredno »navzoč« pri vseh odločitvah v mestu in županiji, še naprej (se) stopnjuje in radikalizira spor s centralno oblastjo. »Kar me preseneča, je slab spomin ljudi. Očitno so pozabili, da so bili Glavaš in njegovi prej v HDZ. Glavaš je bil do spora s HDZ absolutni gospodar regije s sijajnimi zvezami v Zagrebu. Lahko bi naredil veliko za Slavonijo, pa ni. Zdaj pa se razglaša za rešitelja,« pravi Hedl.

Prej Beograd, zdaj Zagreb

»Ljudje so pozabili, kdo je bil glavni akter vsega. Del krivde seveda nosi Zagreb, večino pa ti 'rešitelji'. Pozornost se preusmerja po znani matrici: vsega je kriv Zagreb. Poleg tega se, še posebno v ruralnih delih, ohranja mit, da je imel Glavaš ključno vlogo v vojni. To so prazne marnje. Pol časa je bil v kleti, pol v pisarni. Tako podobo so ustvari lokalni mediji, ki jih nadzira, dolgo časa pa je nadziral tudi dopisnike nacionalnih medijev,« pojasnjuje Hedl.

Opozarja, da močni politiki, ki jih je Slavonija pošiljala v sabor, med njimi sta na prvem mestu Glavaš in Vladimir Šeks, za regijo niso storili nič. Mnoga območja v državi, kjer so dolgo čutili posledice vojne, so danes na nogah, le Osijek je ostal, kjer je, pojasnjuje Hedl, ki Zagrebu ne zameri »napak«, saj blagohotnosti centralne oblasti ne kaže pričakovati, če umetno ustvarjaš odpor proti Zagreb in ga nenehno bombardiraš. Zato se je Slavonija ustavila – ne le zaradi vojne, ampak močnih slavonskih politikov, ki desetletje in pol niso storili nič in so na koncu še sprožili vojno z oblastjo. V kateri se lažno razglašajo za borce za interese Slavonije.

V njenem JV delu bo – presenetljivo – kandidirala tudi premierka Kosorjeva. Od začetka se je vedelo, da se bo izognila prvi, prestižni volilni enoti (Zagreb) iz dveh razlogov: da bi se izognila Zoranu Milanoviću, voditelju opozicijske koalicije Kukuriku, in ker HDZ v tej volilni enoti zmeraj doživi boleč poraz. Pričakovati je bilo, da bo Kosorjeva kandidirala nekje na jugu države.