Slovaška ni za neodvisno Kosovo

Bruselj/Priština/Bratislava - Zaupno poročilo Evropske unije o prihodnosti Kosova, ki ga je v roke dobila agencija AP kaže, da ima unija kljub zastoju pogajanj med Beogradom in Prištino o predlogu prihodnjega statusa Kosova že dokaj natančno razdelan načrt za območje. Po načrtu naj bi na Kosovu delovala 72-članska delegacija EU, ki bi skupaj z okoli 200 lokalnimi predstavniki nadzirala uresničevanje načrta Združenih narodov za Kosovo.

V poročilu unije, ki predpostavlja, da bo Varnostni svet ZN potrdil predlog posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija, je med drugim načrt za prenos oblasti z začasne uprave ZN na Kosovu (UNMIK) na EU. Poročilo še ocenjuje, da bi misija unije na Kosovu v prvem letu svojega delovanja stala 18,8 milijona evrov.

Misijo EU naj bi vodil nizozemec Peter Feith

Delegacija EU v nasprotju z UNMIK ne bo neposredno odgovorna za upravljanje Kosova, ki bo v rokah lokalnih oblasti. Bo pa imel vodja delegacije unije pravico veta na odločitve kosovske vlade in pravico razrešiti predstavnike oblasti, ki bi ovirali uresničevanje resolucije VS ZN.

Ekipa EU bi kosovskim oblastem tudi pomagala pri oblikovanju nove ustave. Posebna enota za politiko naj bi nadzirala delo vlade, pravna služba pa naj bi ugotavljala, ali je nova zakonodaja skladna z resolucijo VS ZN..

Delegacija povezave bi imela sedež v Prištini in urada v Mitrovici in Beogradu. Po navedbah diplomatov v Bruslju naj bi bil glavni kandidat za vodjo misije EU nizozemski diplomat Peter Feith, ki ima tudi izkušnje z Balkanom.

Posebni odposlanec Združenih narodov Martti Ahtisaari je predlog o ureditvi prihodnjega statusa Kosova Beogradu in Prištini predstavil 2. februarja. Predlog nikjer ne omenja kosovske neodvisnosti, vendar pa naj bi imelo Kosovo pravico sklepati mednarodne sporazume in zaprositi za članstvo v mednarodnih organizacijah. po pripombah obeh stani je Ahtisaari 7. marca predložil spremenjen predlog, katerega vsebina ni znana. Dokončni predlog, ki bo rezultat pogajanj z Beogradom in Prištino, naj bi Ahtisaari predvidoma do konca marca poslal v obravnavo Varnostnemu svetu ZN.

V Prištini aretirali sodelavca kosovskega premierja

Pripadniki mednarodne in lokalne policije so danes v Prištini preiskali glavni sedež Zveze za prihodnost Kosova (AAK), na čelu katere je Ramush Haradinaj, obtoženec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Kot poročajo beograjski mediji, je policija priprla svetovalca kosovskega premiera Agima Cekuja Jaho Luko in direktorja Kasabanke Milazima Abazija.

Jaha Luka je poleg tega tudi član predsedstva AAK, Abazi pa ni le direktor Kasabanbke, ampak tudi eden od voditeljev Sklada Haradinaj.

Haradinaj je bil Cekujev predhodnik na položaju kosovskega premiera, vendar je moral marca 2005 odstopiti, ker je haaško sodišče proti njemu podalo obtožnico zaradi vojnih zločinov na Kosovu leta 1998. Obtoženi je prostovoljno odšel v Haag, sodni senat pa mu je že v juniju 2005 dovolil, da na začetek sojenja počaka na prostosti v domovini. V pripor Scheveningen je odšel februarja letos, 5. marca pa so mu začeli soditi. Na zatožni klopi sta poleg njega še dva njegova soborca iz nekdanje Osvobodilne vojske Kosova, Idriz Balaj in Lahi Brahimi.

Ob koncu januarja so beograjski mediji povzeli izjavo direktorja Kasabanke Milazima Abazija, da policija in UNMIK preverjata poslovanje Sklada Haradinaj. Abazi je takrat poudaril, da se preiskava ne nanaša na poslovanje banke, ampak da policijo zanima, kdo je nakazoval sredstva v Sklad Haradinaj.

Usklajevalec skupine Haradinajevih odvetnikov Michael O'Reilly je pred začetkom sodnega postopka v Haagu zatrdil, da so za obrambo Haradinaja do zdaj porabili skupno 7,5 milijona evrov in da potrebujejo še poldrugi milijon evrov. Aprila lani pa je v Prištini povedal, da se je v Skladu Haradinaj nabralo pet milijonov evrov in da bodo za obrambo vodje AAK potrebovali še enkrat toliko.

Slovaška brez soglasja Srbije ne bo podprla neodvisnega Kosova

Slovaški obrambni minister František Kašicky je danes dejal, da vlada Slovaške, ki je članica zveze Nato, brez soglasja Srbije ne bo podprla neodvisnega Kosova. Kašicky je omenjeno dejal po srečanju s srbskim obrambnim ministrom Zoranom Stankovičem v Bratislavi, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr.

"Ni možno, da etnična manjšina, ki že ima matično državo, zahteva ustanovitev še ene države," je dejal Kašicky. Stankovič pa je dejal, da Srbija "zelo ceni stališče predstavnikov Slovaške, da vsiljena rešitev ne more biti sprejeta in da zahteva rešitev tega problema pristanek obeh strani".

Kašicky je s tem izrazil podporo stališču Beograda, ki zavrača predlog o prihodnjem statusu Kosova, ki ga je pripravil posebni odposlanec ZN za Kosovo Martti Ahtisaari.

Zaradi vprašanja Kosova je sicer v začetku februarja prišlo do diplomatskega spora med Slovaško in Srbijo, ko je Bratislava izrazila pripravljenost podpreti Ahtisaarijev predlog. Takrat naj bi namreč slovaškemu zunanjemu ministru Janu Kubišu uspelo prepričati poslance vladajoče koalicije, da srbske javnosti Kosovo ne zanima.