Tiskane izdaje
Berlin – Z glasovi dosedanje opozicije je slovaški parlament danes kot zadnji iz evrske sedemnajsterice vendarle glasoval za okrepitev in razširitev pristojnosti evropskega reševalnega sklada EFSF. Hkrati pa so za marec določili predčasne parlamentarne volitve, saj je vlada Ivete Radičove zaplete s sprejemanjem EFSF plačala z nezaupnico. Evropske banke pa še čakajo na »vseobsežno rešitev«, ki jo zdaj v strahu pred bančnim krčem pripravljajo vodilni evropski politiki.
Matthias Mors iz trojke evropske komisije, IMF in Evropske centralne banke medtem grški vladi še naprej priporoča, naj se osredotoči na korenite reforme javnega sektorja. Mors v nedavnem intervjuju za časopis Katimerini ugotavlja, da je najnižji grški zajamčeni dohodek še vedno višji kakor v evropskih državah s primerljivim gospodarstvom, kar še naprej otežuje konkurenčnost in zaposlovanje. Takšne številke pomagajo tudi pojasniti, zakaj so nekateri slovaški vladajoči politiki raje tvegali padec vlade, kakor da bi se strinjali z okrepitvijo reševalnega sklada, prav tistega, s katerim bodo morda kmalu reševali Grčijo in tiste evropske banke, ki so ji preveč posojale. Leta 2010 je tako povprečni grški dohodek znašal 23.900 evrov, slovaški le 8700, povprečni grški upokojenec je prejemal 830 evrov na mesec, slovaški samo 250.
Prestrukturiranje grške gore dolgov, o čemer se zdaj pogovarjajo v evropskih prestolnicah, bi lahko Grčiji prineslo nov gospodarski veter, a verjetno le, če bodo res obračunali s predrago državo blaginje, ki so jo dolga leta živeli na tujem denarju.
Grki so bili tik pred krizo sicer res med bolj delovnimi Evropejci, skupaj s Španci so bili po številu opravljenih delovnih ur na samem evropskem vrhu, pa očitno to ni pomagalo ne enim ne drugim. Bolj zgovorni so podatki Svetovne banke, ki so državo po enostavnosti poslovanja postavljali na 109. mesto med 183 državami sveta, po zaposlovanju delavcev celo na 147., značilen je tudi visoki položaj na mednarodni lestvici skorumpiranosti.
