Slovaško gospodarstvo: Tiger iz Tater, drugače kot Slovenija, kljubuje krizi

Bratislava – Medtem ko se Slovenija otepa s hudo finančno krizo, na Slovaškem vse od konca devetdesetih let dosegajo relativno visoko gospodarsko rast, ki jo napovedujejo tudi za prihodnja leta. Ljudje v Bratislavi se ne morejo načuditi novicam o morebitnem bankrotu Slovenije.

Slovenija je v očeh Slovakov še vedno zapisana kot najuspešnejša nova članica Evropske unije, ki so jo vsa leta postavljali za vzor. Zato so domačini v Bratislavi, s katerimi smo se pogovarjali, zelo presenečeni, da se je Slovenija znašla na seznamu držav kandidatk za mednarodno finančno pomoč. »Morda vas je v takšen položaj pripeljal velikodušen sistem socialne države,« je ugibala Rozalia, ki je pred leti šest mesecev študirala v Ljubljani. »Spomnim se, da so bile skoraj vse zdravniške in zobozdravstvene storitve brezplačne. Pri nas je treba za veliko storitev doplačati.«

Drugačno razlago ima Borut Meršak, direktor predstavništva Kovintrade na Slovaškem in predsednik Slovensko-slovaškega poslovnega kluba SLO-SLO. Na Slovaškem dela vse od konca osemdesetih let, še iz časa skupne Češkoslovaške, in je odličen poznavalec razmer. »V letih od 1998 do 2002 je vlada Mikulaša Dzurinde izvedla veliko reform, to se gospodarstvu zelo pozna. S pomočjo slabe banke so sanirali bančni sektor, za kar so porabili dobre štiri milijarde evrov, nato pa sanirane banke prodali tujcem in denar relativno dobro porabili za gradnjo infrastrukture. Zaradi dobrega stanja v bančnem sistemu so krediti na Slovaškem približno tri odstotke cenejši kot v Sloveniji. Razlika je lahko za podjetje bistvena, odloča med izgubo ali zaslužkom.«

»Ne trdim, da bi bilo tudi pri nas treba vse banke prodati, a če bi zgolj eno od dveh največjih pred leti privatizirali, tako velikih težav s tako imenovanimi tajkunskimi krediti ne bi bilo. Ni tragedija, da je država lastnica banke, tragedija je, da je lastnica banke politika.« Po Meršakovih izkušnjah s poslovanjem banke na Slovaškem veliko bolje spremljajo gospodarske projekte kot pri nas. »Tukaj je nepredstavljivo, da bi banka izdala kredit brez zavarovanja, samo na dobro ime.«

Pred desetimi leti so na Slovaškem začeli tudi pokojninsko reformo, hkrati so državo odprli za tuje naložbe z davčnimi spodbudami in subvencijami. Predvsem za avtomobilsko industrijo, zaradi česar je zdaj Slovaška ena največjih proizvajalk avtomobilov v Evropi s proizvodnjo približno 600.000 avtomobilov na leto in načrtovano širitvijo do kar enega milijona vozil na leto. »Dzurinda je takrat državo skorajda spremenil v veliko proizvodno halo, a je s tem močno zmanjšal brezposelnost, zdaj pa avtomobilska proizvodnja drži pokonci celotno gospodarstvo,« pravi sogovornik.

Na vprašanje, ali se tudi slovaška vlada ukvarja s težavami pri tako imenovanem refinanciranju državnega dolga kot Slovenija, je direktor inštituta za finančno politiko pri slovaškem ministrstvu za finance Martin Filko odgovoril: »Razmere na Slovaškem so povsem drugačne, donosi slovaških obveznic so na zgodovinskem dnu. Obresti na desetletno obveznico so prvič v zgodovini pod tremi odstotki na leto. Podobno je z obveznosti drugih ročnosti. To kaže, da investitorji obravnavajo Slovaško kot eno osrednjih članic evrskega območja. Tudi pri refinanciranju so razmere pozitivne, vlada je že pokrila potrebe za celotno letošnje leto.« Zaradi najhitrejše rasti BDP v vsej Evropski uniji se je Slovaško prijel vzdevek Tiger iz Tater.

Peter Kubinyi, predsednik slovaškega sindikata novinarjev, pa je opozoril, da uradni podatki in številke ne kažejo stvarnosti. Plače in pokojnine so zelo nizke, v povprečju približno 750 in 350 evrov, cene pa primerljive ali višje kot v sosednjih državah, tudi v Avstriji. Slovaki se množično odpravljajo po nakupih v tujino, tudi po osnovne življenjske potrebščine in gorivo. Velike razlike obstajajo tudi med razvitim zahodom z Bratislavo in nerazvitim vzhodom države, ta dosega le približno 50 odstotkov povprečja EU. Vzhod se otepa z veliko brezposelnostjo, pomanjkanjem infrastrukture in velikim deležem revnih Romov.

Kubinyi in Meršak sta kot enega osrednjih problemov Slovaške izpostavila korupcijo. Kljub odmevnim protestom ob nedavnih razkritjih v visoki politiki, tako imenovani aferi Gorilla, nihče ne pričakuje skorajšnjega sodnega epiloga; sodni sistem je neučinkovit, politika močno prepletena z finančnimi lobiji. »Ljudje si ne delajo utvar, da bodo zadeve razjasnjene,« je povedal Kubinyi. Po mnenju poznavalcev, ki niso hoteli biti imenovani, državo iz ozadja obvladujeta zelo močni finančni skupini: J&T in Penta, ki sta do premoženja prišli v času privatizacije. Po govoricah bi bila lahko ena od njiju celo v igri za napovedano privatizacijo slovenskih bank.