Tiskane izdaje
Japonci so se zbudili v jutro, v katerem so medije preplavili posnetki uničenja včerajšnjih cunamijev. »Vsi smo osupli nad opustošenjem, ki ga je zadala serija orjaških cunamijev. Japonska vlada je poslala na prizadeta območja prek 10.000 reševalcev. Okoliščine so nemogoče in v mnogih primerih reševalci ne morejo do ljudi. Slišal sem, da so žrtve tudi med vojaki. Pomoč iz tujine je že na poti. Kot prvi bodo na krizne lokacije prispeli Američani in Korejci,« piše Bertalanič.
Slovenski glasbenik Miha Blažič, bolj znan pod imenom N'Toko, ki trenutno živi na Japonskem, nam je preko Facebooka sporočil, da zaradi eksplozije v jedrski elektrarni Fukušima 1 v Tokiu ni večje panike. »V poročilih ni zaslediti pretirane zaskrbljenosti, bolj kot ne poskušajo umiriti ljudi, saj zaenkrat ni nevarnosti eksplozije, ki bi vplivala na širše okolje,« pojasnjuje Blažič. Medtem ko vsi svetovni mediji poročajo o nevarnosti radioaktivnega onesnaženja, pa glasbenik piše, da je »japonska vlada že tradicionalno skopa s tovrstnimi informacijami in je težko vedeti kakšno je realno stanje«.
Če je še včeraj v prestolnici vladal kaos, pa so se razmere po besedah Blažiča danes že umirile. »Življenje teče dalje, vlaki vozijo, ljudje so šli v službe.« Sam o predčasnem odhodu z Japonske ne razmišlja.
Včerajšnji potres, ki je bil od japonske prestolnice oddaljen več sto kilometrov, je dodobra prestrašil tudi prebivalce Tokia. Kot piše Bertalanič je potres trajal minuto ali dve, a je bil zelo intenziven. »Pognal sem se proti železnim vratom in preden sem lahko zagrabil za kljuko je začelo razbijat in premetavat. Zvil sem se pod železobetonski steber in globoko vdihnil. Ponavljal sem si: 'bodi miren, bodi miren ...'. V sosednjih stanovanjih sem zaslišal vreščanje in jok. Ljudje so bežali proti zasilnemu izhodu.« Po najmočnejšem potresu se tla še zdaleč niso umirila. Medtem ko je 34-letnik v stanovanju zbiral najnujnejše je znova zatreslo. »Pomislil sem na dom in na domače. Na hodniku se je zaslišal ženski jok. Vse skupaj je trajalo pol minute.«
Izredno močan potres pa je bil žal šele začetek nove tragedije. Sprožil je namreč popotresne valove, ki so se zgrnili na obale japonskega otoka Honšu. »Takoj so se pojavila elektronska obvestila o nevarnosti cunamijev. Ocenjevali so, da bodo valovi ponekod presegali višino osmih metrov.«
Najvišji, ki je udaril ob japonsko obalo je bil visok deset metrov. Policisti so nekaj ur po uničenju na obali mesta Sendai našli med 200 in 300 trupel. »Gledal sem posnetke v živo, kako drobni ljudje na motorjih bežijo pred orjaškimi valovi. Voda je zabijala avtomobile v hiše, mečkala ribiške ladje. Ne moreš verjet, da je to res,« piše Bertalanič.
Po katastrofi so bile telefonske povezave prekinjene, več kot milijon ljudi je še vedno brez pitne vode, zaradi pretrganih električnih napeljav pa je 5,6 milijona gospodinjstev noč preživelo v temi. »Mobilni telefoni so obnemeli. Poskusil sem internet. Prižgal sem skype in poklical domov v Slovenijo. Staršem sem sporočil, da je z mano vse v redu in da naj jih ne skrbi. Na Japonskem so vse komunikacije padle. Prijatelje sem uspel priklicati šele pozno v noč,« dodaja Bertalanič.
Zaradi močnega tresenja je tudi v Tokiu življenje obstalo. Oblasti so namreč po potresu zaustavile vlake, zaradi česar je več sto ljudi obtičalo na ulicah. Kot je zapisal Bertalanič, so na šolah in univerzah oblasti zato pripravile zasilna ležišča za vse tiste, ki so obtičali v mestu. »Veliko ljudi se je domov odpravilo peš. Prijateljica iz Srbije mi je danes sporočila, da je hodila sedem ur in je domov prispela v poznih nočnih urah.«
Preberite si še včerajšnji pogovor z N'Tokom (Miho Blažičem) in Luko Culibergom
