Slovenci proti afganistanski korupciji

Ljubljana – Mednarodni odbor, v katerem je tudi Drago Kos, nekdanji predsednik slovenske protikorupcijske komisije, pripravlja poročilo o finančnem zlomu banke, ki se zdaj imenuje Nova Kabulska banka.

Mednarodna nevladna organizacija Transparency International vsako leto objavi indeks zaznav korupcije po vsem svetu. Afganistan je na tej lestvici uvrščen na svetovno dno. Le še tri države naj bi bile bolj korumpirane: Sudan, Severna Koreja in Burma. Vzrokov za korumpiranost države je več kot dovolj. Zavezniki, ki so vkorakali v državo in postavili institucije sistema, niso predvideli, da se lahko institucije v drugačnem zgodovinskem kontekstu hitro izpridijo.

Maja 2011 je v Kabulu začel delovati poseben odbor, ki ocenjuje afganistanske ukrepe za boj proti korupciji. Sestavljen je iz predstavnikov mednarodne skupnosti in domačih članov. Za ustanovitev odbora sta se dogovorila administracija afganistanskega predsednika Hamida Karzaija in Združeni narodi.

Na pogorišču ostal dolg

Drago Kos je eden od predstavnikov mednarodne skupnosti v odboru. Članica odbora je še francoska poslanka norveškega rodu Eva Joly, ki je bila v evropski parlament izvoljena na listi Zelenih, pred vstopom v politiko pa se je kot preiskovalna sodnica ukvarjala z najbolj odmevnimi francoskimi korupcijskimi škandali. Tretji član odbora je upokojeni bangladeški general in nekdanji načelnik generalštaba Hasan Mašhud Čovduri.

Z afganistanske strani odbor sestavljajo Zakem Šah, nekdanji predsednik afganistanske volilne komisije, Mohamad Jasin Osmani, predsednikov svetovalec za boj proti korupciji, in Jama Torabi, vodja afganistanske nevladne organizacije Integrity Watch.

»Delovanje odbora finančno podpirajo Danci in Britanci,« pravi Drago Kos, ki bo čez nekaj tednov znova prevzel predsedovanje.

Pri spremljanju in ocenjevanju afganistanskih naporov v boju proti korupciji pa odbor čaka posebno trd oreh. Ko je na začetku leta 2010 izbruhnil finančni škandal, povezan s Kabulsko banko, je Mednarodni denarni sklad (IMF) od oblasti v Kabulu zahteval, naj primer temeljito raziščejo. Afganistansko ministrstvo za finance se je za pomoč obrnilo na odbor, katerega član je tudi Kos, skupina pa naj bi za Mednarodni denarni sklad pripravila posebno poročilo o okoliščinah zloma Kabulske banke.

Banka, ki nosi ime afganistanske prestolnice, je bila ustanovljena leta 2004, prek nje pa sta država in mednarodna skupnost izplačevali plače za osebje, zaposleno v vojski in policiji. Depozite v Kabulski banki sta imela tudi Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka. Ko je Kabulska banka, ki je v zasebni lasti, zaradi vratolomnih finančnih mahinacij propadla, je na pogorišču ostala slaba milijarda dolarjev dolga. Delničarji banke niso nepomembni. Sedem odstotkov banke je bilo v lasti predsednikovega brata Mahmuda Karzaija, drugi pomembni delničar banke je bil podpredsednikov brat.

Kako je potekala sanacija?

Uradni del javne preiskave o propadu Kabulske banke se je začel letos poleti.

Februarja letos se je Drago Kos z drugimi člani odbora sestal tudi s predsednikom Karzaijem, pogovor pa je potekal v napetem ozračju. Ker je Kos afganistanskemu predsedniku povedal, da se ne strinja z njegovo interpretacijo mandata odbora, je to povzročilo manjšo zadrego. Podobno zadrego je povzročilo stališče, da se člani odbora s predsednikom ne morejo pogajati o mandatu.

Ob Dragu Kosu, ki je od maja 2011 do danes Kabul obiskal sedemkrat, sta kot zunanja sodelavca odbora pri preiskavi okoliščin zloma Kabulske banke sodelovala še dva slovenska strokovnjaka, ekonomist dr. Igor Masten in pravnik dr. Andrej Baričič. Masten in Baričič sta bila med letoma 2009 in 2012 člana nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke. »Ugotoviti smo morali, zakaj je banka propadla, kako so se institucije odzvale in kako je potekala sanacija banke. Eno od vprašanj je, ali je afganistanska centralna banka kot regulator ravnala ustrezno. Predlagati bi morali ukrepe, ki bi preprečili ponovitev dogodka, in konkretne mehanizme, ki naj bi to preprečevali,« nam je po vrniti iz Kabula, kjer je preživel teden dni, povedal Igor Masten.

Vprašanje korupcije je v Afganistanu pomembno tudi za dnevno politiko. Dejstvo, da je država strahovito korumpirana, izkoriščajo talibi, ki v času svoje vladavine teh težav niso poznali. To dejstvo lahko izkoristijo na predsedniških volitvah. »Mantra, ki jo poslušam od prvega dne, ko sem prišel v Kabul, je, da je za korupcijo kriva mednarodna prisotnost. Pred prihodom tujcev v Afganistanu problem korupcije ni bil tako pereč,« pravi Kos

Osnutek poročila, ki govori o zlomu Kabulske banke, je pripravljen, do novembra ga odbor še lahko dopolni. O vsebini poročila pa mora odbor še glasovati. Poslovnik zahteva, da morajo za poročilo glasovati najmanj štirje člani odbora. Z drugimi besedami: najmanj en član odbora, ki je z afganistanske strani, mora podpreti poročilo.

Kabulska banka danes nosi novo ime. Imenuje se Nova Kabulska banka.