Slovenci v Venezueli pozivajo vlado, naj prizna Guaidója

Objavljamo vsebino pisma, ki ga je Civilno društvo Slovencev v Venezueli naslovilo na slovensko vlado.

Objavljeno
11. februar 2019 15.30
Posodobljeno
11. februar 2019 15.43
Večina držav Evropske unije je Juana Guadója priznala za začasnega predsednika Venezuele. FOTO: Manaure Quintero/Reuters
Z. R.
Z. R.
Civilno društvo Slovencev v Venezueli je v pismu pozvalo slovensko vlado, naj nemudoma prizna predsednika venezuelskega državnega zbora Juana Guaidója kot začasnega predsednika Venezuele ter se tako »jasno opredeli proti kršenju človekovih pravic v Venezueli in podpre razpis svobodnih in pravičnih volitev ter prihod humanitarne pomoči« v državo.

V civilnem društvu izražajo zaskrbljenost nad razdvojenostjo slovenske politike glede odziva na krizo v Venezueli. Prepričani so, »da je treba ljudi postaviti pred ideologijo in da človekove pravice ne smejo biti predmet političnega barantanja«. Nesprejemljivo se jim tudi zdi, da nekateri slovenski politiki zagovarjajo režim Nicolása Madura in z njim ohranjajo tesne vezi.

Delova novinarja v Venezueli
Iz Venezuele poročata tudi naša novinarja Gašper Završnik in Aljaž Vrabec. Njuno reportažo o naraščanju števila političnih zapornikov v tej državi si boste lahko še danes prebrali na delo.si oziroma v jutrišnji izdaji časopisa Delo.


V nadaljevanju objavljamo celotno vsebino pisma:

Poziv Vladi Republike Slovenije

V Civilnem društvu Slovencev v Venezueli pozivamo Vlado Republike Slovenije, naj nemudoma prizna predsednika državnega zbora Juana Guaidója kot začasnega predsednika Venezuele. Prepričani smo, da mora Slovenija tako kot preostali del svobodnega sveta prisluhniti venezuelskemu narodu, ki zahteva svobodne in legitimne volitve ter prosi za humanitarno pomoč.

Poslanec Juan Guaidó je pred dnevi zaprisegel kot predsednik države v skladu z venezuelsko ustavo, ki v 233. členu določa, da v primeru, ko nastopi pravna praznina oblasti, predsednik parlamenta do razpisa volitev zasede mesto predsednika države. Ta pravna praznina je nastala, ko je 10. januarja letos sedaj že bivši predsednik Nicolás Maduro nelegitimno in nelegalno nastopil položaj predsednika. Prisegel je s sklicevanjem na zmago na nelegitimnih volitvah, ki jih je sklicala nelegalna ustavodajna skupščina, telo, ki ga je vladajoča garnitura ustanovila z namenom, da bi vzela pristojnosti demokratično izvoljenemu državnemu zboru.

Omenjene predsedniške volitve je zaznamovala zelo nizka volilna udeležba, saj kandidatom iz opozicijskih strank ni bilo omogočeno politično udejstvovanje. Nekaj jih je končalo v zaporu, drugi pa so zbežali v izgnanstvo. Velik del mednarodne javnosti in številne organizacije za človekove pravice so volitve ocenile kot nesvobodne in nepoštene.

Prepričani smo, da dialog z režimom Nicolása Madura ne predstavlja nikakršne rešitve, ampak samo podaljševanje izjemnega trpljenja venezuelskega naroda. Nicolás Maduro si je nelegitimno prilastil oblast in njegov režim sistematično krši človekove pravice. V Venezueli je v tem trenutku več kot devetsto političnih zapornikov, poleg tega je bilo v zadnjih letih ubitih 163 protestnikov, pogosta so tudi mučenja (72 dokumentiranih primerov po podatkih Organizacije ameriških držav).

Dvajset let socialističnega režima je v Venezueli povzročilo največjo humanitarno krizo v tem delu sveta. Uničena sta precej dobro zasnovan šolski sistem in naše javno zdravstvo. Smrtnost mater in otrok ob rojstvu je med letoma 2013 in 2015 narasla za sto odstotkov, ponovno so se pojavile bolezni, za katere smo mislili, da so že iztrebljene, kot je na primer malarija. Samo v zadnjih letih smo v državi zabeležili kar 406.000 primerov te bolezni.

Kriza v Venezueli je sprožila eksodus naših državljanov. Več kot tri milijone ljudi je bilo primoranih državo zapustiti zaradi ekonomskih oziroma političnih razmer.

Člani slovenske skupnosti v Venezueli razsežnosti te hude krize občutimo vsak dan. Soočamo se s hudim pomanjkanjem hrane, zdravil in nedelujočimi javnimi storitvami. Težave imamo tako pri dobavi vode kot tudi elektrike. V Venezueli kljub uradni socialistični politiki ni socialne varnosti in v primeru bolezni smo popolnoma brez zdravstvene oskrbe prepuščeni samim sebi, bolnišnice in zdravstveni domovi so v izjemnem slabem stanju, vlaganj v infrastrukturo ni. Izjemno pereče je tudi pomanjkanje zdravil. Upokojenci prejemajo približno pet evrov meseče pokojnine. Letna inflacija (od januarja 2018 do januarja 2019) je bila 2.688.670 odstotkov.

Zaskrbljeni smo, da je situacija v Venezueli postala političen problem v Sloveniji. Prepričani smo, da je treba ljudi postaviti pred ideologijo in da človekove pravice ne smejo biti predmet političnega barantanja. Nesprejemljivo se nam zdi, da imajo nekateri slovenski politiki tesne vezi z režimom Nicolása Madura in ga zagovarjajo.

V Civilnem društvu Slovencev v Venezueli pozivamo Vlado Republike Slovenije, da se takoj in jasno opredeli proti kršenju človekovih pravic v Venezueli in podpre razpis svobodnih in pravičnih volitev ter prihod humanitarne pomoči.

V Venezueli, 9 februar 2019

Maria Voglar, predsednica društva