Tiskane izdaje
Moskva - V junijski izdaji ruskega Forbesa so pod drobnogled vzeli Slovenijo. Sprašujejo se, zakaj se je v težavah znašel prav finančni sistem države, ki je evro prevzela prva med državami nekdanjega socialističnega bloka. Možnost ponovitve ciprskega scenarija izključujejo, prihoda trojke pa ne.
V članku z naslovom V vrsti za Ciprom, v katerem o krizi slovenskega finančnega sektorja pišejo številni ruski, slovenski ter tuji ekonomisti in bankirji, vpogled v gospodarsko sliko Slovenije začnejo z ugotovitvijo, da je bila dolgo boljša od svojih sosedov, nekakšen poster boy, kot temu pravijo v angleščini. Ugotavljajo, da se je nekdanja jugoslovanska republika v težavah znašla zaradi velikega deleža slabih kreditov, ki so bili podeljeni po političnih motivih. Njihova osnovna masa je skoncentrirana v treh največjih bankah: Novi Ljubljanski banki, Novi Kreditni banki Maribor in Abanki, ki so neposredno ali posredno v državni lasti. »Vodstvo največjih bank je politično motivirano in menedžment ni bil samostojen pri sprejemanju odločitev,« pravi direktor moskovskega predstavništva NLB Metod Dragonja.
»Zelo dolgo smo odlagali reševanje problemov bančnega sektorja. O tem se veliko govori, a nič ne naredi,« je kritičen tudi glavni ekonomist investicijske družbe Alta Invest Sašo Stanovnik, ki optimistično dodaja, da je zaupanje investitorjev mogoče vrniti z dvigom davkov in privatizacijo nekaterih velikih podjetij. O uspešnosti omenjenega recepta dvomi glavni ekonomist Saxo Bank Steen Jacobsen, ki kot ključni težavi pri spopadanju Slovenije s krizo izpostavlja šibko vlado in močne sindikate, ki so februarja že organizirali proteste proti varčevalnim ukrepom. »Če se bo Slovenija prisiljena obrniti po pomoč k trojki, so posledice lahko skrajno nepredvidljive. Mednarodni denarni sklad jo utegne prisiliti, da bo igrala po njegovih pravilih in izpolnjevala to, kar je treba za rešitev vseevropskih, ne pa notranjih problemov,« meni Jacobsen.
Rdeči direktorji
»Slovenija je še vedno socialistična država. Verjetno najbolj socialistična v Evropi. Nasprotuje vsaki privatizaciji,« je do zaprtosti slovenskega trga kritičen Peter Grišin iz ruske banke VTB. Po njegovem »v Sloveniji ni bilo zamenjave elit, kapitalizem pa so ustvarjali ljudje, podobni našim 'rdečim direktorjem'. Ti so podjetja privatizirali za kredite, za katere so zastavili omenjena podjetja in jih potem obesili nanje, sami pa so razmišljali o shemi, s katero bi lastnino prenesli nase.«
Verjetnost ponovitve ciprskega scenarija, kjer so posegli v hranilne vloge varčevalcev, vsi po vrsti izključujejo, saj gre predvsem za denar Slovencev, ne pa tujcev. Sergej Gorkov, podpredsednik uprave Sberbanke, ki je kupila tudi podružnice avstrijske Volksbanke v Sloveniji, pravi, da se v njegovi banki ne glede na to pripravljajo na vse možne scenarije. Andrej Zubicki, sopredsednik skupine Koks, ki je kupila Slovensko industrijo jekla, meni, da je slovenski bančni sistem tako majhen, da ni sposoben pokriti niti potreb njihove skupine.
Novinarka Jelena Tofanjuk še piše, da je Slovenija tako ranljiva tudi zaradi odvisnosti od denarja Evropske centralne banke, in poudarja, da so se slovenske težave začele že v času globalne gospodarske krize leta 2008, ko se je razpočil nepremičninski balon, v Sloveniji pa naj bi poleg njega obstajal še balon finančnih holdingov. »Leta 2004, ko je država vstopila v Evropsko unijo, so banke dobile dostop do ogromne količine poceni denarja in začela se je evforija,« ugotavljajo pri ruskem Forbesu.
