Slovenija najbolj skorumpirana država Evrope?

KPK raziskave Ernst&Younga ne komentira, opozarja pa, da se bodo morali nosilci oblasti začeti obnašati bolj odgovorno.

Objavljeno
07. maj 2013 12.35
Barbara Kramžar, Berlin, Maja Grgič, gospodarstvo; J. S. S., Delo.si
Barbara Kramžar, Berlin, Maja Grgič, gospodarstvo; J. S. S., Delo.si

Berlin − Korupcija je v Evropi še vedno vsakdanjost, po raziskavi podjetja Ernst&Young skoraj štirideset odstotkov menedžerjev pravi, da je podkupovanje pri njih običajna stvar. Najslabše se je pri tej raziskavi odrezala Slovenija.

V raziskavi, ki je zajela 3500 vodilnih kadrov iz 36 držav, kar 96 odstotkov slovenskih menedžerjev meni, da je podkupovanje v Sloveniji vsakdanja stvar, v Keniji, ki je na drugem mestu neslavne lestvice, je takšnih 94 odstotkov, na tretjem mestu je Hrvaška z devetdesetimi odstotki, sledijo Nigerija, Ukrajina, Slovaška, Grčija in Srbija. Nemčija s tridesetimi odstotki leži pod evropskim povprečjem, najmanj skorumpirani pa so v Švici ter za njo v Finski, Švedski in Norveški.

Avtorje raziskave tudi preseneča, koliko menedžerjev si lahko predstavlja, da bi se v nuji tudi sami zatekli k podkupovanju. Tudi v bolj pošteni zahodni Evropi je takšnih trinajst odstotkov, pa čeprav večina vodilnih zaposlenih hkrati poroča, da so v njihovih podjetjih zaradi številnih škandalov sprejeli preventivne ukrepe. 34 odstotkov zahodnoevropskih menedžerjev je pod pritiskom nenehnih uspehov tudi že priredilo poslovne statistike in Slovenija je s 65 odstotki tudi tu pri vrhu. Z 61 odstotki sledita Španija in Rusija ter Hrvaška z 58 odstotki.

»Na številnih trgih je plačevanje podkupnin še vedno nekaj običajnega, menedžerji mednarodno delujočih koncernov zato v teh državah stojijo pred izzivi,« na spletni strani ustanove piše voditelj njihove službe za preiskovanje sleparij Stefan Heißner. »Če upoštevajo veljavne predpise in zakone, izgubijo posel in morda ne dosežejo svojih poslovnih ciljev. Boli, če ne dobite posla, ker niste pripravljeni na nezakonita plačila.« Kljub temu po njegovem prepričanju ni alternative boju proti korupciji: »Korupcijski škandali so lahko uničujoči, to sporočilo je doslej že prišlo do direktorskih nadstropij vseh velikih nemških koncernov.« Vsaj v evropski gospodarski velesili bi morali zdaj le še poskrbeti, da bi se tega držali tudi vsi sodelavci, v državah, kjer vodilnim v podjetjem še ni jasna škoda, ki jo prinaša korupcija, pa bodo očitno mnogi morali skozi boleč proces učenja.

Sramota za družbo

»Takšen rezultat je sramoten, tako za tiste, ki to počnejo, kot za družbo, v kateri se zdi to modus operandi,« o rezultatih raziskave Ernst & Young, po kateri se je Slovenija glede korupcije po oceni menedžerjev izkazala najslabše, meni izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc.

Tudi Šmučeva se sprašuje, kako smo lahko postali najbolj podkupljivi. Meni, da so na odgovore slovenskih menedžerjev vplivali štirje dejavniki: v Sloveniji so nečedne prakse še vedno zelo redko sankcionirane, v nekaterih primerih pa imajo v pravnem okviru celo svoje pokritje, predvsem pri javnem naročanju, ki spodbuja sistemsko korupcijo. Poleg tega, pravi, je to tudi problem korporativnega upravljanja, saj je notranji nadzor v podjetjih marsikdaj slab, ker nadzorni sveti ne delujejo dobro. Šmučeva ugotavlja, da smo Slovenci nagnjeni k temu, da slabe stvari vidimo še bolj črno in so lahko tudi ocene slabše kot v resnici.

Brez presenečenj

Dr. Urbana Vehovarja s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem rezultati raziskave ne presenečajo. »Nobenega dvoma ni, da se je v Sloveniji v zadnjih dveh letih nekaj spremenilo. Dosegli smo točko preobrata, ko je postala sistemska korupcija del vsakdanjega delovanja poslovnih in političnih krogov.« Dodaja, da se kakovost institucionalnega okolja v Sloveniji slabša že deset let. »Dosegli smo točko, ko se moramo odločiti, kako naprej: bomo postali družba, v kateri nam bo vladala mafija, ali pa bomo začeli reševati ta problem,« opozarja.

»O zadnji raziskavi Ernst & Young je komisija seznanjena zgolj iz medijev in ne pozna metodologije ter drugih okoliščin, zato težko komentira zaključek, da je Slovenija najbolj skorumpirana država v Evropi. Je pa dejstvo, da se bodo nosilci oblasti do tega vprašanja morali začeti vesti bolj odgovorno - tudi s sprejetjem ustreznih zakonodajnih in institucionalnih ukrepov, h katerim komisija poziva že dolgo,« so nam odgovorili na Komisiji za preprečevanje korupcije. Poudarili so, da že dolgo opozarjajo, da je v Sloveniji globok in resen problem sistemske korupcije, ki negativno vpliva tudi na gospodarsko okolje v državi. V Raziskavi o kakovosti gospodarskega in poslovnega okolja v Sloveniji so anketirani menedžerji podali podobno slabe ocene o navzočnosti korupcije, še ugotavlja komisija.

Naši direktorji bolj občutljivi

Stanje glede korupcije v slovenskem gospodarstvu je slabo, ne pa tako slabo, kot ga prikazuje raziskava, meni nekdanji direktor protikorupcijske komisije Drago Kos. Slovenija po njegovem mnenju ni med državami, kjer je normalno, da je treba pri sklenitvi pogodbe izplačati provizijo oziroma podkupnino. Razlogov, da se je Slovenija tako slabo odrezala v tej raziskavi, je po Kosovih besedah več. »Naši menedžerji so bolj občutljivi na neetične prakse kot na primer tisti v Keniji in podobnih državah. Kar je v Keniji in še kje drugje povsem normalna poslovna praksa, je pri nas nesprejemljiva. Drugi razlog pa je, da smo v Sloveniji predvsem v zadnjem času pretirano samokritični do stanja na področju korupcije v Sloveniji,« pojasnjuje Kos in dodaja, da tudi slovenski zasebni sektor nič ne naredi za preprečevanje korupcije.

In kaj pravijo direktorji? Dolgoletni direktor izvozno naravnane družbe Štore Steel Marjan Mačkošek meni, da na srečo nikoli ni imel opravka s korupcijo. Ugotovitev raziskave pa ga ne preseneča: »Na malem domačem trgu je preveč akterjev, ki so odvisni od domačega povpraševanja.« Tudi Uroš Rotnik, ki je zaradi suma nepravilnosti celo pod drobnogledom NPU, trdi, da mu nikoli nihče ni nič ponujal, niti ni nikomur nič plačal. V Transparency International Slovenija - Društvo Integriteta nad ugotovitvami raziskave niso presenečeni. Pravijo, da so že z raziskavo Nacionalni sistem integritete ugotovili, da so slovenska podjetja izpostavljena korupcijskim tveganjem.

Društvo Integriteta: stanje v gospodarstvu je alarmantno

V Transparency International Slovenia - Društvu Integriteta nad izsledki raziskave Ernst & Young niso presenečeni.

Kot je pojasnila predsednica Društva Integriteta Simona Habič, so različne raziskave v zadnjih letih pokazale slabo stanje slovenskega gospodarstva, ki je posledica visoke stopnje korupcije in korupcijskih tveganj. »Zanimivo je, da se praktično vsi anketirani menedžerji zavedajo katastrofalnega stanja slovenskega gospodarstva, saj oni sami sprejemajo ukrepe in postavljajo standarde za zagotovitev večje transparentnosti in integritete znotraj svojih podjetji, znotraj panoge oziroma celotnega gospodarstva. Razočarani smo nad aktivnostmi, ki jih podjetja namenijo za zagotavljanje poštenega in etičnega poslovanja,« je poudarila Simona Habič.

»Dejstvo je, da bodo podjetja in njihova vodstva morala sama storiti več za izboljšanje stanja gospodarstva, ki je alarmantno, kar je pokazala tudi raziskava Komisije za preprečevanje korupcije o kakovosti gospodarskega in poslovnega okolja v RS. Slednje je ujeto v sistemsko korupcijo, s tem pa ogroža prav vsa podjetja, tudi tista, ki poslujejo pošteno,« je problem orisala predsednica Društva Integriteta.

Podrobnejši rezultati raziskave: