Slovenija po polžje črpa evropske milijone

Bruselj – Slovenija ostaja uvrščena med države članice, ki v okviru proračuna EU za obdobje 2014–2020 najpočasneje črpajo sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

»Črpanje je razmeroma počasnejše kot v prejšnjem večletnem finančnem okviru,« je ocenil slovenski član evropskega računskega sodišča Samo Jereb, ko je v Bruslju predstavljal letno revizorsko poročilo o proračunu EU.

Najboljša Finska, najslabša Hrvaška

Stopnja slovenskega črpanja iz strukturnih in investicijskih skladov je konec leta 2018 znašala 24,2 odstotka ali okoli 500 milijonov. Slovenija je v zadnjem letu sicer prehitela Slovaško, a za njo so samo še Španija, Italija, Malta in na zadnjem mestu Hrvaška. Na vrhu so Finska, Irska, Luksemburg, Avstrija, Švedska in Portugalska.

Zgovoren je padec v primerjavi z letom 2011, ki je bilo – tako kot leto 2018 – peto leto sedemletnega proračunskega okvira EU. Tedaj je bila stopnja črpanja znašala 37 odstotkov. Črpanje iz treh kohezijskih skladov je bilo vse prej kot učinkovito.

Tako je Slovenija lani dobila zadnjo odobritev za 73 milijonov evrov sredstev, povezanih z investicijami od julija 2016 do junija 2017. Predujmi so bili plačani že prej, v enoletnem obdobju so prihajala vmesna plačila in lani še zadnjih 10 odstotkov. Ti projekti so bili izvedeni.


 

Zakaj takšne zamude?

Jereb je pred letom dni dvignil veliko prahu z izjavo, da Slovenija leto prej ni porabila nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Razloge za počasno črpanje, ki se nadaljuje, vidi v dolgotrajnem ukvarjanjem s projekti, ki so se financirali iz prejšnjega večletnega okvira. To se je zavleklo v leti 2014 in 2015.


Drugi razlog so zamude pri sprejetju pravne podlage na ravni EU. Tretji razlog je bolj zapleten sistem in zahteva po bolj ciljnem usmerjanju evropskega denarna v prednostne cilje
EU.

Slovenija bi se po mnenju Jereba morala osredotočiti na izpeljavo projektov, za katere so bile že sprejete obveznosti in do konca proračunskega obdobja prihodnje leto pripraviti projekte, ki se bodo nato financirali še največ tri leta. Na ravni EU se je črpanje denarja v zadnjem letu okrepilo, a nekaj članic ni izkoristilo vsega načrtovanega obsega sredstev, ki so ga že imele na razpolago, a niso izpeljale programov.

Zato je evropska komisija zahtevala vračilo že izplačanih predujmov v višini kot osem milijard evrov. Vračila so bila nato namenjena drugim članicam, ki so izvedle več investicij od načrtovanih. Brez tega denarja ostanejo države, ki imajo že sicer težave s črpanjem. Ali je med njimi Slovenija, uradno ni znano, saj so odločbe evropske komisije zaupne.

Slovenija glede nepravilčnosti ni rizična

Evropski revizorji pri pregledu proračunu EU v letu 2018 niso odkrili dramatičnih posebnosti. »Zaključen račun je resničen in pošten prikaz finančnega položaja,« so zapisali. V njihovih pregledih na podlagi vzorcev je bila ugotovljena napaka v višini 2,6 odstotka, kar je blizu povprečja prejšnjih dveh let. V Sloveniji so lani preverili 13 projektov in ugotovili manjše, administrativne napake le v enem od njih, ki je bil financiran iz socialnega sklada. »Slovenija ni rizična država,« je povedal Jereb.