Tiskane izdaje
Slovenija je letos za omenjeno pomoč v hrani namenila 2,4 milijona evrov. Za prvo dobavo hrane v centralna skladišča Rdečega križa Slovenije in Slovenske karitas so poskrbeli spomladi, za drugo pa jeseni - večina te pomoči je bila po 28. septembru, ko so začeli akcijo, že dobavljena. Humanitarni organizaciji bosta v nadaljevanju razvozili hrano (testenine, moko, mleko, riž, sladkor) na mesta, kjer bodo organizirali razdelitev upravičencem.
»Slovenija je med tistimi državami članicami, ki se vsako leto pri evropski komisiji prijavi za razdeljevanje pomoči v hrani. V času finančne in gospodarske krize ter visokih cen hrane je tovrstna pomoč še posebno dobrodošla in pomembna. S tem ukrepom tudi kmetijska politika pripomore k boju proti revščini in socialni izključenosti ter k družbeno odgovornemu ravnanju pri zagotavljanju osnovnih življenjskih potreb socialno najbolj ogroženih v Sloveniji,« je ob letošnjem razdeljevanju hrane dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik.
V prvem letu razdeljevanja pomoči (2006) jo je dobilo 180.000 ljudi, leto pozneje 158.000, lani 177.392, letos pa bo, kot kaže, povpraševanje po pomoči v hrani zaradi krize še precej večje. Slovenija je za prihodnje leto zaprosila za žita iz interventnih zalog v vrednosti 897.000 evrov; na tej podlagi bodo lahko centralna skladišča omenjenih humanitarnih organizacij oskrbeli z moko in testeninami. Poleg tega je Slovenija zaprosila Evropsko unijo tudi za odobritev pomoči za riž v vrednosti 398.000 evrov, za mleko in mleko v prahu v vrednosti dobrih 967.000 evrov ter sladkor v vrednosti 94.000 evrov.
Evropski ukrep pomoči v hrani iz intervencijskih zalog za ogrožene osebe v Uniji sodi med ukrepe skupne kmetijske politike in se v EU izvaja že od leta 1987, ko je bila sprejeta odločitev, da presežne zaloge kmetijskih proizvodov v intervencijskih skladiščih nameni za humanitarne namene.
Slovenija pomaga pri odpravljanju lakote po svetu kot donatorka pomoči preko Svetovnega programa za hrano pri ZN. Letos je v ta namen nakazala dobrih 71.000 evrov. Svetovni program za hrano pri ZN skrbi za zbiranje, prevoz in razdeljevanja hrane na krizna območja. Reševanja problema lakote se loteva strateško, ciljno in je ključni nosilec pomoči tako v humanitarnih nesrečah kot na razvojnem področju, s katerim rešuje trenutne potrebe in dolgoročno odpravlja varnost preskrbe s hrano. Združeni narodi vsako leto nahranijo v okviru šolskih programov 20 milijonov otrok v približno 70 državah sveta.
Slovenija je pri preskrbi s hrano že zelo odvisna od uvoza. Po uradnih podatkih je bila lani samopreskrba po področjih pridelave naslednja: goveje meso (101 odstotek), jajca (96 odstotkov), mleko (115), perutninsko meso (113 odstotkov), svinina (70), žita (63 odstotkov) - koruza (72), pšenica (55) - zelenjava (46 odstotkov).
Iz sobotne tiskane izdaje Dela
