Slovenija: Trdnjava v trdnjavi?

Do konca avgusta je Slovenija mednarodno zaščito podelila vsega petim sirskim državljanom.

Objavljeno
10. oktober 2013 19.06
Azilni dom
Mojca Boštele, Delo.si
Mojca Boštele, Delo.si

Ljubljana − V valovih Sredozemskega morja je v zadnjih letih ugasnilo več tisoč življenj prebežnikov, za tiste, ki so varno dosegli obale stare celine, pa se pot do človeku dostojanstvenega življenja šele začenja. Čeprav največjo težo pribežnikov iz držav, kjer vladata nasilje in beda, občutijo članice na obrobju Evropske unije, se več sto posameznikom uspe prebiti tudi do Slovenije. »Običajno so namenjeni v druge države, a jih policija prestreže pri nas. Ko jih aretirajo, se jim najbolj izplača zaprositi za azil in vztrajati [do konca postopka],« je povedal pravni svetovalec za begunce Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) Miha Nabergoj.

Po podatkih Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo (Dunzmn) je v letošnjem letu za mednarodno zaščito pri nas zaprosilo 170 ljudi, 26 osebam so status odobrili. Med njimi so tudi državljani Sirije. Po besedah direktorice PIC Katarine Bervar Sternad je Slovenija, ko gre za presojo razlogov za odobritev mednarodne zaščite, precej restriktivna. »Imamo občutek, da je Slovenija začela izročati pozitivno rešene prošnje sirskim državljanom, ki so več kot očitno prosilci z utemeljenim razlogom, šele takrat, ko so to naredile druge države. Vsekakor pa v drugih postopkih mednarodne zaščite izkoristijo vsako informacijo, da prošnjo zavrnejo,« je povedala. Svetovalka za begunce Aida Hadžiahmetović s Slovenske filantropije dodaja, da Slovenija odkar v Siriji divja vojna kljub vsemu še ni zavrnila sirskega državljana, so pa nekatere v skladu z dublinskim sporazumom vrnili v države, kjer so najprej zabeležili njihov prihod na ozemlje EU.

Pri številu prošenj za azil je treba upoštevati tudi dejstvo, da vsako leto skoraj polovica prosilcev še pred koncem postopka zapusti Slovenijo. Namestnica generalnega direktorja Dunzmn Nina Gregori vidi glavni razlog za to predvsem v prioritetah posameznih prosilcev. Po njenih besedah so sirski begunci namenjeni predvsem na Švedsko, v Nemčijo in Avstrijo, kjer imajo svojce in prijatelje. Katarina Bervar Sternad pa kot razlog navaja tudi dolgotrajen in negotov postopek pridobivanja azila. »Delež odobrenih prošenj je še vedno med nižjimi v EU, kar pomeni, da se bo morala Slovenija bolj odpreti in izboljšati postopek,« je prepričana Bervar Sternadova. Da je število priznanih statusov nekoliko prenizko, je prepričan tudi Nabergoj, a dodaja, da je primerjava z drugimi evropskimi državami lahko težavna zaradi različne strukture populacije prebežnikov.

Kljub temu pa Nabergoj opozarja na primere afganistanskih državljanov, ki so po številčnosti na vrhu lanskega seznama prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji. K nam je pripotovalo veliko afganistanskih mladoletnikov brez spremstva odraslih. Odobrili so jim subsidiarno zaščito, kar pomeni, da smejo v Sloveniji ostati le do preteka statusa. Večjemu številu mladih Afganistancev se je letos status iztekel, odgovor na prošnjo po njegovem podaljšanju pa je bil negativen. Po pojasnilih Nabergoja so pristojne službe presodile, da je Kabul dovolj varen za vrnitev. »Z našega stališča je to sporno, saj vemo, da sam Kabul ni varen, tam še vedno prihaja do napadov. Prav tako te osebe v tem delu Afganistana pogosto nimajo nikogar,« je povedal.

Katarina Bervar Sternad pravi, da Slovenija azilno politiko vestno usklajuje z direktivami EU. »Kar opažamo je, da je na področjih, ki se tičejo standarda človekovih pravic, prihaja do regresije. Spremembe zakonodaje na področju tujcev pogosto vodijo v nižanje standardov. Z vsako spremembo se nekaj tudi vzame,« še opozarja.