Tiskane izdaje
Iz New Yorka je v včerajšnjih zgodnjih jutranjih prišla presenetljiva, a razveseljiva novica - slovenska diplomacija je na glasovanju o zdaj že razvpitem Goldstonovem poročilu storila tisto, kar bi morala storiti že v Svetu za človekove pravice v Ženevi: podprla je resolucijo, ki tako od izraelskih kot od palestinskih oblasti zahteva, da v prihodnjih treh mesecih sprožijo neodvisno preiskavo o vojnih zločinih in domnevnih zločinih proti človečnosti, ki sta jih izraelska vojska in palestinsko gibanje Hamas zagrešila med izraelsko ofenzivo na območju Gaze ob koncu lanskega in na začetku letošnjega leta, v kateri je bilo ubitih 1300 Palestincev in 13 Izraelcev.
Resolucijo je podprlo 114 držav, 44 jih je bilo proti, 18 članic generalne skupščine Združenih narodov pa se je vzdržalo. Pred tedni se je na glasovanju o resoluciji, ki temelji na poročilu južnoafriškega sodnika Richarda Goldstona, vzdržala tudi Slovenija, saj je bila po mnenju zunanjega ministra Samuela Žbogarja resolucija »premalo uravnotežena«.
Pomen slovenskega preskoka
Kaj se je spremenilo v slabem mesecu dni, da je zunanje ministrstvo vendarle zbralo dovolj poguma in zmoglo (ne)posredno obsoditi vojne zločine na območju Gaze? Po naših informacijah je bil za slovenski preskok odločilen »manjši aneks« k resoluciji, ki v najnovejši različici bolj opazno omenja tudi krivdo Hamasa, kar v jeziku slovenske diplomacije pomeni beseda uravnoteženost, k premisleku v vrhu Mladike pa sta gotovo nekaj prispevala tudi močan medijski pritisk - argumenti - in sproščeno ozračje, ki ga je v ministrstvu in vladi čutiti po podpisu mejnega sporazuma s Hrvaško. Kljub temu je slovenska podpora resoluciji velikega pomena, saj se je Slovenija glede izraelskega obračunavanja s Palestinci doslej vseskozi držala ob strani, hkrati pa se tokrat vendarle ni uklonila močnemu ameriškemu pritisku.
Evropska unija je bila med glasovanjem sicer razdeljena na tri tabore. Resolucijo so poleg Slovenije podprli še Irska, Portugalska, Malta in Ciper, Velika Britanija in Francija sta se vzdržali, Nemčija, Italija, Nizozemska, Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška pa so glasovale proti. Švedski veleposlanik v ZN Andres Linden je po glasovanju v imenu Evropske unije Izraelce in Palestince pozval, naj »sprožijo primerno, kredibilno in neodvisno preiskavo morebitnih kršitev« in resolucijo opisal kot resno.
Sprejeta resolucija od izraelskih in palestinskih oblasti zahteva, da v prihodnjih treh mesecih sprožijo neodvisno preiskavo o vojnih zločinih in domnevnih zločinih proti človečnosti. Če strani, ki sta bili vpleteni v vojno na območju Gaze, obtožb o zločinih ne raziščeta v šestih mesecih, bodo Združeni narodi, kakor predvideva resolucija, primere izročili Mednarodnemu kazenskemu sodišču v Haagu. Izraelske oblasti so Goldstonovo poročilo ostro obsodile in hkrati sprožile veliko diplomatsko-lobistično akcijo, palestinske oblasti in Hamas pa so poročilo in resolucijo - prvo, ki hkrati obsoja zločine tako izraelske kot palestinske strani - podprli.
Več v sobotni tiskani izdaji Dela
