Dick Marty se poslavlja od senatorske klopi

Sloviti tožilec iz Ticina, ki je v politiko vstopil leta 1995, se je po štirih mandatih odločil za slovo od poslanske, natančneje senatorske klopi. Dick Marty je slovel kot pokončen politik, ki ni nikoli imel dlake na jeziku.

Zato ga bodo še posebno pogrešali v Svetu Evrope, kjer je kot član švicarske delegacije v parlamentarni skupščini v preteklih letih pripravil vrsto izjemno odmevnih poročil. V njih je razkril, da so celo najbolj demokratične države v vojni proti terorju brez vsakršnega sramu in kritike posegale po mehanizmih iz orodjarne najbolj zakrknjenih totalitarnih držav sveta. Bil je eden redkih Evropejcev, ki se je uspešno preskusil v vseh treh vejah oblasti, kar je, kot je dejal v nedavnem pogovoru, zagotovo privilegij posebne vrste. Najprej se je uveljavil kot odličen tožilec. V Luganu si je pisarno nekaj časa delil tudi s poznejšo haaško tožilko Carlo Del Ponte. Zaslovel je predvsem z bojem zoper italijansko mafijo in narkotrgovce. Na prste je pred leti stopil Kolumbijcu Escobarju mlajšemu. Toda v obup je spravljal tudi domače politike. Zaradi njegovih razkritij je konec 80. let morala odstopiti takratna švicarska pravosodna ministrica Elizabeth Kopp. Izkazalo se je namreč, da se podjetje, v katerega upravi je tedaj sedel njen mož, ni ukvarjalo le z uvozom in izvozom zelenjave, kakor so vsi mislili, ampak tudi s pranjem denarja od trgovine z mamili …

Po briljantni tožilski karieri je v 90. letih stopil v politiko. Med drugim je bil predsednik kantonalne vlade v Ticinu, kjer živi še danes. Leta 1995 je bil izvoljen v švicarski senat, tri leta pozneje pa je postal član švicarske delegacije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope (PACE), kjer je v zadnjih letih povzročil pravi vihar v Evropi in tudi po svetu.

Razkritje tajnih operacij Cie

Najprej s poročilom o tajnih operacijah Cie. Pri tem je bil tako temeljit, da je celo nekdanji predsednik ZDA George Bush moral priznati, da ima prav. Američani so se s takšno politiko, kot pravi, načrtno odločili za nekakšen pravni apartheid, ki je popolnoma tuj evropskemu razumevanju prava in naši pravni tradiciji. Toda večina evropskih vlad je takšen pravni (ne)red z dovoljenji za pristajanje letal Cie in zapori na svojih tleh celo dovoljevala. To je bilo za Martyja seveda povsem nesprejemljivo.

Leta 2008 je sledilo poročilo o »črnih seznamih« varnostnega sveta Združenih narodov in Evropske unije, kjer je obe organizaciji (znova) razgalil do konca. Na teh seznamih so se po 11. septembru namreč nenadoma znašli ljudje, ki še danes ne vedo, česa jih obtožujejo. Očrnjeni so bili brez sodnega procesa, brez možnosti pritožbe in brez vsakršnih dokazov. In vsi so bili muslimani, za katere se ni zmenil nihče. To je bil absurd brez primere. Kot v Kafkovem Procesu, se je pridušal Marty.

Lani je prišel na vrsto Severni Kavkaz, kjer ruska soldateska že poldrugo desetletje grobo tepta človekove pravice. Še zlasti v Čečeniji. Njegovo sporočilo Moskvi je bilo zelo jasno: Severni Kavkaz ne potrebuje več represije, ampak predvsem več spoštovanja zakonov. Tam namreč ne velja nobena zakonodaja in za zločine že vsa ta leta tako rekoč nihče ne odgovarja. V Kremlju so poročilo pospremili brez besed, vojna pa se še kar nadaljuje …

Nazaj v diktaturo?

Letos je udaril dvakrat. Januarja z naravnost eksplozivnim poročilom o Kosovu, v katerem so mnogi takoj videli politične podtone. Dick Marty je te očitke odločno zavrnil z besedami, da gre izključno za dokument o teptanju človekovih pravic. Te so namreč temelj vsega. Tu se začne in konča demokracija. Tu se začne in konča vladavina prava. V začetku oktobra je potem sledilo še poročilo o zlorabah državne tajnosti in varnostnih služb v ameriški vojni proti terorju. Ameriška in mnoge evropske vlade so državno tajnost zlorabile za prikrivanje zločinov svojih agentov, kar je seveda nedopustno. Dick Marty namreč pravi, da licenca za ubijanje obstaja samo v filmih in v diktaturah. Mar torej zares hočemo nazaj v diktaturo? Ali država, ki zlorablja zakonodajo, še lahko govori o demokraciji in vladavini prava?

V Strasbourgu ga snubijo, naj prihodnje leto prevzame funkcijo komisarja Sveta Evrope za človekove pravice. Zdajšnji komisar, Šved Thomas Hammarberg, bo namreč končal šestletni mandat. Dick Marty je v pogovoru dejal, da o zločincih pravijo, da se vselej vračajo na kraj zločina. Sam tega praviloma ne počne nikoli, je odvrnil na moje vprašanje. Toda med vrsticami je bilo mogoče razbrati, da vseh vrat vendarle še ni povsem zaprl za seboj.