Dunaj – Žandarmerija, častitljiva institucija, ki je nastala še v habsburški monarhiji in so jo poznali tudi Slovenci, je od danes tudi v Avstriji samo še zgodovina. Z združitvijo žandarmerije, policije in kriminalistične policije v eno in enotno policijo, je nehala obstajati. »To je največja reforma varnostnih sil v avstrijski zgodovini,« je vzneseno dejal kancler Wolfgang Schüssel. »Belgija je zanjo potrebovala celih sedem let, mi smo jo zmogli v dveh letih in pol .«
Pomlad narodov, revolucionarno vrenje, ki je leta 1848 pretreslo večnacionalno habsburško monarhijo, je oblastnike spodbudilo, da so začeli razmišljati o ustanovitvi varnostnih sil, ki bi delovale na celotnem območju habsburške monarhije. Leto dni pozneje, 8. junija 1849, je cesar Franc Jožef odobril ustanovitev žandarmerije, oborožene in uniformirane varnostne sile za vzdrževanje javnega reda, miru in varnosti. Pri tem se je zgledoval po francoskih orožnikih, varnostni enoti, ki je bila obujena v življenje leta 1609 in bila prvotno namenjena varovanju prestolonaslednika. Francoska žandarmerija je avstrijski posodila tudi ime: gens d'armes, oboroženi ljudje, orožniki.
Čeprav je bila žandarmerija v habsburški monarhiji že od vsega začetka pristojna tudi za vzdrževanje javnega reda in miru, je bila ustanovljena kot sestavni del vojske in bila podrejena vojaškemu sodstvu. Šele po ustanovitvi Prve avstrijske republike leta 1918 je prišla pod redno sodstvo. Žandarmerija je bila ves čas le izvršilni organ, nikoli ni bila oblastni organ, ki bi imel pristojnost sprejemanja oblastnih odločitev.
Prva leta po koncu druge svetovne vojne in porazu Tretjega rajha, katerega sestavni del je bila Avstrija, je bila žandarmerija edina oborožena sila mlade avstrijske Druge republike. Pod njenim okriljem se je z dovoljenjem zavezniških sil postopoma razvila avstrijska vojska. Polagoma je začela prevzemati nove naloge in po avstrijskem vstopu v Evropsko unijo in pristopu k skupni schengenski meji je prevzela varovanje in nadzor zunanjih meja Eu in nadzor nad njimi. Njeni pripadniki so sodelovali tudi v neoboroženih misijah Združenih narodov in Ovseja.
Žandarji so bili vzor mnogim
Avstrijska žandarmerija ni bila na slabem glasu. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila vzor za ustanovitev policijskih sil na Kitajskem, po drugi svetovni vojni pa model, po katerem sta se zgledovali bolgarska in turška policija.
Danes je 15.000 žandarjev in žandark postalo sestavni del nove avstrijske policije, ki zdaj šteje 28.000 moških in žensk. Eden glavnih namenov reforme je odprava nepotrebnega podvajanja poveljniških struktur in administrativnih služb, zato bo na začetku 500, pozneje, ko bo reforma končana, pa okoli 800 nekdanjih žandarjev in policistov, ki so doslej delali v upravi, razporejenih na terensko delo. Zakon o proračunu za leto 2006 predvideva tudi odpravo 970 delovnih mest v novi policiji.
Toda duh žandarmerije ostaja. Nova združena policija je po organizacijski plati naslednica žandarmerije, službeni delovni čas je prevzet od žandarmerije, pa tudi večino poveljniških mest v policiji bodo prevzeli nekdanji žandarji in žandarke.