Smetana na haaški torti

Milošević se je v celici zapora v Scheveningnu poslovil od življenja prej, preden mu je bila krivda dokazana, haaško tožilstvo je v procesu proti Biljani Plavšić, ker je priznala krivdo za zločine in pregon Bošnjakov in Hrvatov, odstopilo od obtožbe za genocid.

Objavljeno
27. oktober 2009 21.37
Vili Einspieler
Vili Einspieler
Proces proti nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću je zaključni izpit za haaški tribunal, ki si ne bi smel dovoliti, da se sojenje zavleče, kakor se je zavlekel sodni postopek zoper nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića. Če je bila Biljana Plavšić najvišja politična predstavnica, ki je pred haaškim sodiščem, četudi s figo v žepu, priznala odgovornost za grozote, storjene med vojno na območju nekdanje Jugoslavije, lahko postane Karadžić prvi obtoženec, ki bo obsojen za genocid v Srebrenici zaradi svojih političnih odločitev.

Milošević se je v celici zapora v Scheveningnu poslovil od življenja prej, preden mu je bila krivda dokazana, haaško tožilstvo je v procesu proti Biljani Plavšić, ker je priznala krivdo za zločine in pregon Bošnjakov in Hrvatov, odstopilo od obtožbe za genocid, morebitna aretacija in sojenje generalu Ratku Mladiću v Haagu pa bo proces zoper vojaškega poveljnika bosanskih Srbov. S tega zornega kota je na dlani, da bi mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije z obsodbo Karadžića za genocid izpolnilo cilj, ki so si ga postavili njegovi ustanovitelji.

 

V igri živcev s haaškim sodiščem ima Karadžić, ki se je odločil za bojkot začetka sojenja, v rokah močne adute. Predsednik sodnega sveta O Gon Kwon si ne more privoščiti ukaza, naj prisilno privedejo Karadžića v sodno dvorano. Njegovo opozorilo, da mu lahko sodniki v skladu s pravili haaškega tribunala, če bodo presodili, da trajno ovira vodenje sodnega postopka, dodelijo zagovornika po službeni dolžnosti, tudi ni na trdnih temeljih. V prid Karadžiću govori dejstvo, da njegova osemčlanska pravna ekipa že več kot leto dni obdeluje 1,1 milijona strani obtožnice, 45.000 dokazov in več kot tisoč ur posnetega avdio- in videogradiva. Tudi če bi se sodišče odločilo, da Karadžiću, ki se brani sam, vsili zagovornika, mu bo moralo dati čas za pripravo obrambe. Ker je v igri kredibilnost haaškega tribunala, čeprav se je proces zoper nekdanjega predsednika Republike srbske začel brez njegove navzočnosti, vse diši po kompromisu. Kljub protestu mater žrtev genocida v Srebrenici.

 

Čeprav ni bilo nobenega dvoma, da bo nekdanji predsednik Republike srbske od vsega začetka trdil, da je nedolžen, ostaja vprašanje, kaj bo Karadžić pridobil z zavlačevanjem. Mar je res tako zelo prepričan o svojem prav, da si želi le dovolj časa za pripravo obrambe in pošteno sojenje? Tudi če bi dokazal, da mu je nekdanji odposlanec ZDA Richard Holbrooke leta 1996 dejansko jamčil imuniteto, se je haaško sodišče že odločilo, da domnevna obljuba o imuniteti za proces ni pomembna. Naivno je njegovo prepričanje, da se v vojnah ne zmaguje s prevaro. Neresno zvenijo njegove trditve, da vojna ni bila izbira bosanskih Srbov. Tudi če bi mu uspelo prepričati sodnike, da so tudi Bošnjaki in Hrvati prispevali svoj delež k vojni v BiH, ki je terjala okoli 100.000 smrtnih žrtev, 2,2 milijona ljudi pa je moralo pobegniti od doma, bo veliko teže dokazal, da ni nikoli načrtoval, spodbujal, ukazal ali podpiral zločinov, ki ga bremenijo.

 

Čeprav Karadžić najbrž res ni neposredno sodeloval pri zločinskih dejanjih, bo moral prevzeti soodgovornost za srebreniški pokol in druge zločine v BiH. Ker gre njegovi politični viziji zasluga za etnično čiščenje velikih območij Bosne in Hercegovine, bo sodba smetana na haaški torti.


Iz tiskane izdaje sredinega Dela.