Smeti na Hrvaškem: sramežljivo stopanje v ekodobo

Zagreb – Do danes bi po že zdavnaj sprejetem zakonu morali po hrvaških občinah in mestih poskrbeti za ločeno zbiranje odpadkov. Vendar se to ne bo zgodilo povsod, saj so za ločevanje odpadkov poskrbeli v le 247 enotah lokalne skupnosti od skupaj 556.

»Skrajni čas je, da začnemo reciklirati odpadke,« je državljanom najmlajše članice EU sporočil njihov okoljski minister Mihael Zmajlović in dodal, da v državi že »leta in leta v zemlji končajo milijarde in milijarde vredne surovine«. Nekaj akcij, da bi v državi le pospešili ločeno zbiranje odpadkov, je resda bilo, vendar so iz mest večinoma prihajala sporočila, da je v občinskih blagajnah veliko premalo denarja, da bi jim uspelo pripraviti vse potrebno za takšen projekt. Tako je po sedanjih podatkih od skupaj 556 enot lokalne samouprave, ki bi danes morale začeti, na ločeno zbiranje odpadkov v celoti pripravljenih le 247, v preostalih pa je vse skupaj le še mrtva črka na papirju.

Svetle izjeme

Istra, otok Krk, Čakovec in še nekaj mest so le svetle izjeme, ki jih velikokrat dajejo za primer, kako se vesti do okolja, veliko pa je okolij, kjer jim je takšen način še tuj. Primerov, ko v posameznih kampih turisti mečejo odpadke v ločene zabojnike, nato pa vse skupaj konča na skupnem odlagališču, saj reciklažnih dvorišč ni v bližini, tudi ni malo. Te dni pa odmeva primer (kar sicer ne spada v »paket« ločenega odlaganja, ampak gre le za poglavje istega romana o skrbi za okolje) iz Zagreba, kjer so se že pred časom lotili odpravljanja črnih odlagališč kosovnega materiala. Oglasila se je lastnica nekega lokala zunaj glavnega mesta. Povedala je, kako je ničkolikokrat opozarjala odgovorne, da naj poskrbijo za odpravo črnega odlagališča, ki se veča in veča v bližini njenega lokala. Zgodilo se ni nič. Potem se je odločila, da bo kar sama stopila do prvega moža Zagreba Milana Bandića. Čez pol ure je bila zadeva urejena, črno odlagališče pa odpravljeno. Zagreb je seveda zgodba zase.

Nepripravljen tudi milijonski Zagreb

V njem je bilo, vsaj kar zadeva smeti, doslej veliko narejenega, vendar ne dovolj. Podatek, da ima milijonski Zagreb doslej urejenih devet reciklažnih dvorišč, do konca leta naj bi ji uredili še šest, manjka pa jih menda še prav toliko, ni zanemarljiv. S smetmi ima Zagreb težave že precej časa. Smetišču Jakuševac je ministrstvo za okolje že pred časom prepovedalo odlaganje določenih vrst smeti zaradi nedodelane dokumentacije in zastarelosti, vendar se je mestu nekako le uspelo izvleči. A podatki so zgovorni: več kot deset milijonov ton je po ocenah »težka« gora smeti na odlagališču Jakuševac v Zagrebu. Vsak dan se poveča še za tisoč ton. To je največje odlagališče odpadkov v Jugovzhodni Evropi, ki so ga nameravali zapreti že pred štirimi leti, a so morali rok delovanja zaradi pomanjkanja novih možnih lokacij podaljšali do leta 2018. Takrat bo gora smeti težka že najmanj 14 milijonov ton. Črna odlagališča različnega odpada so dodatna težava za to mesto, ki po zatrjevanju pristojnih v ustreznih službah vsako leto »počisti« najmanj 300 črnih odlagališč, tudi na njegovem obrobju. Zdaj se je »zgodila« še evropska zahteva po ločenem zbiranju odpadkov. V Zagrebu niso v celoti pripravljeni na to, zato je vodstvo mesta z vsenavzočim Milanom Bandićem na čelu že napovedal, da bo »uresničevanje odločitve o ločenem zbiranju odpadkov treba prestavljati, dokler bo le mogoče, saj se zadeve ne da urediti čez noč«.

Brez pravih spodbud

Najbrž ni zanemarljiv niti podatek, ki kaže na »odzivnost« hrvaških struktur na evropske zahteve po ločenem zbiranju odpadkov. Zakon, ki je to napovedoval, je star skoraj deset let, pred leti so bili sprejeti popravki in nove usmeritve, a je bilo na Hrvaškem po podatkih pred treh let na smetišča brez obdelave odloženih še kar 92 odstotkov komunalnih odpadkov. Pred dvema letoma »le še« 85 odstotkov, količine recikliranih komunalnih odpadkov pa so se z osem odstotkov (leta 2011) povečale na 16 odstotkov (leta 2012). Novejših podatkov še ni. Mirela Holy, prva dama stranke ORaH, katere rdeča niti je trajnostni razvoj Hrvaške, je za Delo povedala, da je bilo na tem področju zaradi različnih političnih igric »izgubljenega precej časa, posledično zamujajo tudi podzakonski akti«, navsezadnje pa za ločeno zbiranje odpadkov tudi državljani niso preveč motivirani, saj jih k temu nihče ne spodbuja.