Smo tatovi tujega prostora, hrane nekoga drugega, njihovih oblačil

Če nič drugega, mi pravijo nekateri, smo končno vsi postali budisti in se nič več ne delimo na partizane in domobrance. Kajti zdaj ni nič več vprašanje, kje si bil leta 1941 ali leta 1991, ampak kje si bil zadnjih 14 dni.

Objavljeno
04. april 2020 09.00
Posodobljeno
04. april 2020 12.30
V vseh državah, v katerih so mesta zaradi koronavirusa v karanteni, opažajo, da se po ulicah sprehajajo divje živali. Foto: Afp
Zenbudistični učitelj Rjokan je skromno živel v majhni kolibi ob vznožju gore. Neko noč ga je obiskal vlomilec, ki pa je razočaran kaj hitro dojel, da pri njem nima kaj ukrasti. Rjokan se je pognal za njim. Ko ga je ulovil, mu je dejal: »Dolgo pot si prehodil do mene in bilo bi škoda, če bi se vrnil praznih rok.«Nato je slekel vsa oblačila, jih dal zmedenemu roparju in ga mirno opazoval, kako beži s svežnjem cunj pod pazduho.Rjokan je zatem gol sedel pred kolibo in pogledal v nebo. »Revež,« je dejal sam pri sebi. »Škoda, da mu nisem mogel dati tega čudovitega meseca.«Tako je tudi k nam prišel virus. Vdrl je v naša ...